![\"220px-Black_Flag_-_Slip_It_In_cover\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/220px-Black_Flag_-_Slip_It_In_cover.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Black Flag : Slip It In<\/em><\/strong>\u00a0 (SST, 1984)<\/p>\n <\/p>\n Samo \u0161e tile, po sta\u017eu najstarej\u0161i mandeljci, manjkajo, pa je glavna \u0161torija okrog \u00bbvelikih robnih\u00ab iz \u0161irne poljane ameri\u0161kega hardcore punka zgodnjih osemdesetih skoraj zaokro\u017eena. Pravzaprav tule ni kaj razglabljati. Black Flag, H\u00fcsker D\u00fc, Minutmen, Meat Puppets in Butthole Surfers so bendi, ki tvorijo trdo neodvisno DIY jedro ameri\u0161kega hardcora. D.O.A. so ga navili do konca (in utrdili ime zanj z naslovom albuma iz leta 1981, Hardcore<\/em>), Dead Kennedys so vanj globoko zabredli, Bad Brains so ga napolnili z afrokaribskimi primesmi in duhovnostjo, Minor Threat pa postavili skupnostne\u00a0 straight edge<\/em> ideale z novimi zapovedmi in prepovedmi.<\/p>\n Ob teh bendih zares osuplja geografska razprostranjenost, totalni policentrizem ameri\u0161kega hardcora, kjer obi\u010dajna ameri\u0161ka osrednja mesta- metropole vsaj od za\u010detkov \u00bbHC gibanja\u00ab igrajo bolj obrobno vlogo, razen predmestij Los Angelesa.<\/p>\n Ameri\u0161ki HC, ki se je po zaslugi neodvisne produkcije kaset in plo\u0161\u010d hitro \u0161iril in mno\u017eil v pravo pravcato internacionalo, tudi z dele\u017eem jugoslovanskih bendov, je s svojimi akterji preprosto proizvedel toliko srborite, prodorne, anaga\u017eirane in duhovite godbe mladih kitarskih bendov, da ga te\u017eko zvedemo na eno potezo. Vse skupaj je povezovala izrazito neodvisna produkcijska dr\u017ea, na\u010din razpe\u010devanja posnetkov, fenzinovska skupnost (denimo povsod branega in razpe\u010devanega fenzina Maximum Rocknroll<\/em>), stiki posameznih scen, oto\u010dkov, placev v dovolj \u010dvrsto mre\u017eo povezav, ki je bendom omogo\u010dala turneje po kontinentu, naj so bile \u0161e tako nemogo\u010de, gara\u017ene, na popolnem minimumu. S\u010dasoma pa tudi turneje v Evropi in drugod, ki smo jih bili z nekaj zamika dele\u017eni tudi pri nas po zaslugi \u0160KUC ROPOTA (koncerta D.O.A. in Youth Brigade v Domu svobode v \u0160entvidu), ljubljanskega HC kolektiva in za\u010detkov Bube (legendarni koncerti v mali menzi \u0160tudentskega naselja v Ro\u017eni dolini). Kar zadeva tukaj\u0161nje vsrkavanje HC-ja prek koncertov tujih bendov, lahko mirne du\u0161e trdimo, da smo bili razmeroma na teko\u010dem, v \u017eivem stiku, kar na primer za zgodnji britanski in ameri\u0161ki punk ne bi mogli re\u010di. Kar zadeva medijsko pokritje, pa je bil redni pritok novega zvoka HC-ja na valovih Radia \u0160tudent vsaj za ortodoksni rockovski del publike po malem znamenje, da v mainstream kooptirani novi val z vsemi trendovskimi britanskimi primesmi ni vse, kar je ostalo od ru\u0161ilne energije in eksplozivnosti neodvisne muzike samou\u010de\u010dih se glasbenic in glasbenikov.<\/p>\n Novo pri HC-ju je bilo to, da je bilo kljub izrazitemu skupnemu podtonu, usmerjenemu proti\u00a0 vsakr\u0161nemu establishmentu, na glasbeno izrazni ravni toliko raznovrstnosti, smeri, slogov, da jih od prvotne do skrajnosti navite, hitre, drve\u010de pankrtske triakordne muzike lo\u010dijo svetlobna leta. Nekako je bil HC nova \u00bbljudska godba\u00ab, narejena od spodaj. Komercializacija ga ni zanimala, po drugi strani pa je niti ni mogla dose\u010di, saj je bila blokada mainstream medijev in industrije proizvodnje in prodaje plo\u0161\u010d precej\u0161nja. Zgodovinski donesek HC-ja je neizbrisljiv, dal je toliko poganjkov, sprostil je marsikatero \u017eanrsko ortodoksijo, pred katero sicer ni bil imun, podal je ogromno drobnih politik in dr\u017e (antimilitaristi\u010dno, antiavtoritarno, mirovni\u0161ko, ekolo\u0161ko, feministi\u010dno ob tradicionalni levi\u010darski politiki, bodisi anarhizma, bodisi socializma, ipd.), postavil \u0161tevilna vpra\u0161anja, navsezadnje je del mladezni re\u0161il pred pogubo in ji posredoval nekaj dru\u017ebenega smisla v \u010dasu Reagonove vladavine in gospostva antidru\u017ebene politike v ZDA.<\/p>\n Black Flag so za mnoge prvi pravi HC punk rock band. Vsekakor so bili med prvimi. Veljajo za pionirje pristnega punka zahodne obale ZDA. Prvo zasedbo je v kalifornijskem mestu Hermosa Beach v \u0161ir\u0161em okro\u017eju LA-ja \u017ee okrog leta 1976 zbral okrog sebe edini stalni \u010dlan Black Flag, kitarist Greg Ginn. Zna\u010dilnost benda je vedno bila kompleksna prepro\u0161\u010dina \u2013 enostavnost prvotnega punka in zajedljivost lomov, kitarskih solov, hitrih menjav tempa.<\/p>\n \u010ce bi bili v zvezi z Black Flag zares ortodoksno hardkorovski, bi kot njihov robni album izbrali prvenec Damaged<\/em> iz leta 1981, album sunkovitih, hiperenergi\u010dnih kratkih punk komadov, izrazov tesnobe, dru\u017ebene neizhodnosti, ob\u010dutenja odrinjenosti na rob. Damaged <\/em>vsi po vrsti uvr\u0161\u010dajo kot enega klju\u010dnih rock albumov osemdesetih let. Upravi\u010deno. To je bil noro dober prvotni HC, ki je silil v slam dancing<\/em> in stage diving<\/em>, oba sestavna dela HC rituala na koncertih. Tu je ni\u010d manj spodoben My War <\/em>(1984), ki pa je za\u010detno turbolenco \u017ee upo\u010dasnil, komade raztegnil, bil bolj eksperimentalen in \u0161irok v zajemanju iz razli\u010dnih virov. Tako kot tretji album In My Head<\/em> je \u017ee \u0161el proti osrednjemu HC toku, ko so se \u017ee utrdila \u017eanrska pravila in navidezni poslu\u0161alski red med feni. No, na\u0161 izbor se je raje stegnil k Slip It In<\/em>, ki je iz\u0161el leta 1984 pri Ginnovi zalo\u017ebi SST, ki je seveda ena klju\u010dnih zalo\u017eb nove ameri\u0161ke neodvisne godbe, ne samo hardkorovske. Bend je torej leta 1984 izdal kar tri albume, kar pri\u010da o tem, da je bruhalo iz njega. Slovel je kot eden najbolj divjih \u017eivih bendov. Slip It In<\/em> je album dalj\u0161ih, pravzaprav za HC postave \u017ee kar neznosno dolgih komadov s \u0161torijo in zgradbo, ki se odmika od zapovedane enostavnosti. Zvok je masiven, raziskujo\u010d, poln napetosti, raznoraznih referenc (metala, progresivnega rocka, celo jazza); Ginn je na kitari izjemen, vpadljivi Henry Rollins (bendu se je kot roadie<\/em> pridru\u017eil leta 1981) je z Ginnom avtor ve\u010dine pesmi, basira in vokalno ga podpira Kira Roessler (igrala je na petih albumih benda), bobna izvrstni Bill Stevenson. Tale izbor je malo picajzlast, odstopa, je polemi\u010den v svoji izbir\u010dnosti. HC na na\u010din Black Flag na njem ni enosmerna ulica, marve\u010d avantura z jasnimi, mo\u010dnimi, poudarjenimi sporo\u010dili komadov (antiseksisti\u010dnimi \u2013 v naslovnem \u00bbSlip It In\u00ab, komadu o tip\u010dku, ki se je nau\u010dil seksati s porno filmov; protidrogera\u0161kimi, kakor v \u00bbBlack Coffee\u00ab, in tako naprej). Ma, ne glede na ta vale\u010di se novi zvok Black Flag in Rollinsovo kri\u010de\u010de pridigarstvo, je tole \u0161e vedno HC v najbolj imenitni, drzni, polni, ostri dr\u017ei. Po novem je bil nepredvidljiv. Udaril je. In ostal je \u017eiv.<\/p>\n <\/p>\n