{"id":15251,"date":"2016-09-08T20:41:53","date_gmt":"2016-09-08T18:41:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15251"},"modified":"2016-09-08T20:41:53","modified_gmt":"2016-09-08T18:41:53","slug":"drugadrugi-glasbena-pisma-7","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15251","title":{"rendered":"Drugadrugi \u2013 Glas(be)na pisma (7)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Nova Muska v sodelovanju z Iniciativo \u017eensk v glasbi \u2013 Glasne skozi osebna pisma obelodanja pri\u010devanja, polemiziranja, osebne izku\u0161nje in kriti\u010dne misli \u017eensk \u2013 akterk in ustvarjalk doma\u010dih glasbenih scen.<\/p>\n

To pot si\u00a0pisma, ki so\u00a0nastala avgusta, izmenjujeta\u00a0glasbenici Rada Kikelj Dra\u0161ler in Vesna Godler.<\/p>\n

Rada o sebi: Diplomirala sem na Akademiji za likovno umetnost. Poleg vizualnega izraza sta me je vedno privla\u010dila tudi glasben in odrski izraz. Prepevam avtorske pesmi v zasedbi Orkestrada. Sodelujem z razli\u010dnimi gledali\u0161\u010di, kot so AEIOU, Ana Monro, Ika Oka ipd. Na splo\u0161no me privla\u010di poezija v vseh svojih mnogoterih oblikah. <\/em><\/p>\n

Vesna o sebi: Ustvarjam na podro\u010dju glasbene umetnosti, trenutno v zasedbi All Strings Detached, kot redna \u010dlanica sodelujem v orkestru Andreja Fona. V zadnjih desetih letih sem ustvarjala v zasedbi Didiwa,\u00a0<\/em>ter gostovala pri razli\u010dnih glasbenih projektih.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Rada Kikelj Dra\u0161ler, foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Vesna,<\/p>\n

pi\u0161em ti iz Cresa, kamor smo \u0161li za nekaj dni, da se nau\u017eijemo \u0161e zadnjega poletnega sonca. Ne \u017eelim preve\u010d razmi\u0161ljati. \u017delim se odklopiti in vsakdanje skrbi dati na stran. Bi pa rada s tabo spregovorila o tem, kar je zame nekaj posebnega, in na nek na\u010din svetega. Pa ne v religioznem, ampak bolj osebnem smislu. To je tista re\u010d, ki se ji re\u010de navdih, nekaj, kar je najbolj spro\u0161\u010denega, nekaj, kar diha.<\/p>\n

Pravzaprav to vsebuje \u017ee sama beseda: na v dih. <\/strong>To je sve\u017ea ideja, ki jo rada prelivam v pesem, v melodijo, v glabo. Za ustvarjanje glasbe moram biti spro\u0161\u010dena, oziroma moram spro\u0161\u010dati tak\u0161ne ali druga\u010dne napetosti, ki jih zaznavam v vsakdanjem \u017eivljenju. Mislim, da vsak po svoje hrepeni po navdihu. Ampak eno je inspiracija, drugo pa, kako jo potem materializirati, oziroma realizirati. Zadnje \u010dase se po\u010dutim ujeto v nekak\u0161no past, oziroma se mi zdi, da ni tako enostavno, kot je bilo pred nekaj leti. Morda je zdaj druga\u010de to, da sem mama, da imam dru\u017eino in vse ostale obveznosti, ki pa\u010d temu priti\u010dejo. Vem, da moram biti zdaj disciplinirana na druga\u010den na\u010din in si skoraj izboriti \u010das, ko lahko nemoteno ustvarjam. Sem tak\u0161en tip \u010dloveka, ki za dobro pesem potrebuje mir in samoto. Zadnji\u010d mi je Dejan Koban rekel, da sem bila neko\u010d volkulja samotarka in lahko re\u010dem, da sem v tistem obdobju svoje samote veliko ustvarila. Nekaj pesmi sem potem s pomo\u010djo Orkestrade tudi lepo realizirala. Zdaj pa se u\u010dim kreirati tudi na druge na\u010dine.<\/p>\n

Upam, da ve\u0161, o \u010dem govorim? Res je tudi, da nisem nikoli hodila v \u0161olo petja, da bi imela kak\u0161ne oprijemljive vaje. Petje je bilo vedno del mojega individualnega \u017eivljenja in izra\u017eanja. Za ogrevanje vokala sem ponavadi igrala trobento, da sem dobro ogrela prepono in odprla glasilke, potem sem pela z lahkoto. \u0160e vedno to po\u010dnem na tak\u0161en na\u010din, problem je le, da za to potrebujem ve\u010d discipline.<\/p>\n

Septembra gre h\u010derka Rozalija ponovno v vrtec in tudi z vajami bo la\u017eje. Imam nove ideje, ki jih moram preizkusiti in tega se \u017ee veselim.<\/p>\n

Kako pa poteka to pri tebi, Vesna? Kaj je zate navdih? Kaj te pri glasbi najbolj navdihuje? Vem, da smo ljudje zelo razli\u010dni. Mene na primer zelo inspirira narava; v\u010dasih me je tudi mesto, a \u010dedalje manj. Rada imam recimo grmenje, de\u017e, nevihte, visoke valove, prepade, vi\u0161ine, globoke vode, globoke gozdove, divje \u017eivali. Navdihuje me tudi ljubezen, hrepenenje in pa seveda tiste re\u010di, ki jih ne morem dose\u010di tako zlahka, \u010dez no\u010d. V \u017eivljenju potrebujem izzive. Velikokrat pa mi te\u017eavo predstavlja eksistenca. Za pre\u017eivetje namre\u010d ne izvajam le glasbe. Delam tudi druge re\u010di in se trudim, da so mi tudi pri srcu. Pa\u010d moram zaslu\u017eiti s kulturo in danes to ni enostavno. Saj ve\u0161, kako je.<\/p>\n

Kaj za tebe predstavlja izziv? Kaj ti poleg glasbe dela\u0161 za pre\u017eivetje? Saj ve\u0161, vaditi je treba, a tega nih\u010de ne pla\u010duje in zato mora\u0161 imeti nek vir dohodkov, sploh \u010de pla\u010duje\u0161 najemnino in nima\u0161 premo\u017enih star\u0161ev. Ampak tudi to mi je od nekdaj dajalo nekak\u0161en poseben navdih. Neodvisnost ne pride sama po sebi, zanjo mora\u0161 garati in ves preostali \u010das uporabiti za ustvarjanje, kajti tudi to je tvoj vir pre\u017eivetja.<\/p>\n

V\u010dasih sem zelo utrujena od borbe s sistemom. Zato je zame nujno, da dam vse na stran in se sprostim. Zadnji\u010d sem poslu\u0161ala neko oddajo, v kateri so se pogovarjali Manca Ko\u0161ir, Desa Muck ter Mario. Desa je rekla, da so jo klicali in vpra\u0161ali, zakaj se ne pojavlja ve\u010d tako pogosto v medijih, kaj po\u010dne te dni? In jim je odgovorila, da pi\u0161e novo knjigo. Oni pa so jo \u0161e enkrat vpra\u0161ali, \u010de\u0161: \u00bbJa, ampak kaj pa po\u010dnete?\u00ab Si mora\u0161 misliti? Tak\u0161no je razumevanje kulturnikov dandanes. \u010ce nekaj vadi\u0161, pi\u0161e\u0161, ri\u0161e\u0161, muzicira\u0161, potem ne dela\u0161, ampak se zabava\u0161 in \u010de ti uspe to iztr\u017eiti, si tako ali tako glavni, ker v \u017eivljenju po\u010dne\u0161 to, kar \u017eeli\u0161. Da ne govorimo o tem, kaj vse prispevamo k svetu kulture. Lahko bi se razpisala, pa se ne bom. Raje pi\u0161em o navdihu, ki mi ga v\u010dasih ostane tako malo, a je zato tako pomemben za moj osebni obstoj. V\u010dasih bi najraje bruhala na to dr\u017eavo, ampak ne bom. Se raje vzdr\u017eim in napi\u0161em novo pesem.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Vesna Godler, foto: \u017diga Gruden<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga\u00a0Rada,<\/p>\n

hvala za tvoje pismo, zelo me je spodbudilo k razmi\u0161ljanju.<\/p>\n

Zadnje \u010dase veliko razmi\u0161ljam o svobodi, brezmejnosti, neomejenosti, ne vem natan\u010dno zakaj, a sem v dokaj \u010dudnem obdobju, nekako utesnjenem in brezizhodnem, kot da nekaj te\u017ekega visi nad mano in mi ne da dihati.<\/p>\n

Vprasala si me o navdihu …hm, zadnje \u010dase nisem preve\u010d kreativna, veliko stvari premlevam v glavi, a ne konkretiziram. Nasprotno od tebe potrebujem za ustvarjanje tudi kaos, te\u017eke situacije. V izziv mi je te\u017eka ob\u010dutja pretvoriti v pesem, ki \u0161e vedno nosi upanje. Zelo se mi zdi pomebno, da umetni\u0161ko delo daje upanje, svobodo. Vsekakor imam zelo rada \u017ealost, ki pomiri, prizemlji in osredoto\u010di moje misli, kar pa ne pomeni, da me veselje ne navdihuje. V vsem je mogo\u010de najti lepoto, a pri meni gre velikokrat za napetost, ki jo v glasbi lahko sprostim. Mogo\u010de gre za egoizem, a pred ljudi se postavim tako, da dajem sebi in drugim, da sem v dialogu … vsaj \u017eelim si biti. Predvsem je po mojem mnenju potrebno ustvarjanje jemati zares \u2013 prijatelj mi je neko\u010d rekel, da je treba ustvarjati s pozicije smrti. To mi je blizu, \u010deprav se \u010dudno sli\u0161i. Pesem ni sama sebi namen, ampak je na\u010din, preko katerega podaja\u0161 svoje vizije; na\u010din, ki te osmi\u0161lja. Najpomembnej\u0161e v ustvarjanju pa se mi zdi zvestoba samemu sebi, za vsako ceno.<\/p>\n

V \u010dudnem poslu smo, Rada, dajemo vse, kar smo, in \u0161e ni dovolj, da bi normalno \u017eiveli, komaj shajamo iz meseca v mesec. A kot si sama napisala, je tega jamranja dovolj, delati moramo, kar znamo, kar imamo radi, in \u010dim manj pri\u010dakovati od drugih. \u0160e vedno sem idealist in verjamem, da se tak na\u010din dela obrestuje. V knjigi Pa\u010d mulca<\/em> Patti Smith zapi\u0161e, da je neko\u010d vpra\u0161ala prijatelja za nasvet o tem, kako ustvarjati, kako hoditi po izbrani poti in odgovoril ji je \u00bbBuild a good name<\/em>\u00ab. Obe veva, da to dr\u017ei, in da edino to odpira vrata.<\/p>\n

\u010caka naju nastop na festivalu Bu\u010dno 7. Zelo sem bila presene\u010dena, da naju je Samo Kutin izbral in seveda mi je v \u010dast sodelovati s teboj na tem festivalu, hkrati pa imam hudo tremo in pomisleke, \u010de sem sploh zmo\u017ena kaj spraviti iz sebe. V\u010deraj nisem mogla spati, ker sem razmi\u0161ljala o najinem duetu. Improvizirati ni kar tako, predstavlja veliko odgovornost in ker gre v tem primeru za duet, je to najina skupna zgodba. Rada bi se sre\u010dala s teboj, da najdeva rde\u010do nit. Lahko ti napi\u0161em, kak\u0161ne asociacije dobivam \u2013 gre za slike, kratke besedne zveze, ki se mi pojavljajo, ko premi\u0161ljujem o nastopu.<\/p>\n

Nekako so povezane z ob\u010dutkom nesvobode in tesnobnosti, ki ju trenutno \u010dutim. Tak\u0161na ob\u010dutja so razlog, da se velikokrat vra\u010dam v dogodke iz otro\u0161tva, predvsem v nekak\u0161no otro\u0161ko dojemanje svobode, \u010dasa in prostora. Vidim, kako sem z bratom s slamico iz slamnate strehe pihala mehur\u010dke iz rde\u010de skodelice, kako smo se cele dneve igrali na travnikih, ali pa kako nama je ate nabiral \u010de\u0161nje. Tak\u0161nih slik je neskon\u010dno in zdi se, kot da bi lovila minljive trenutke in se tola\u017eila z njimi. Druga stvar je divjina, prostost, zra\u010dnost. Na\u0161la sem pesem, oziroma bolj pripoved, ki govori o vra\u010danju v divjino. Ti jo bom prebrala, ko se vidimo. Vsekakor \u010dutim, da bo najin nastop oseben, intimen, skupen in individualen. Vidim tudi gibanje in ples. Kaj meni\u0161? Zanimajo me tvoje ideje.<\/p>\n

Jutri bom spet pri ra\u010dunalniku, ti napi\u0161em \u0161e kaj, \u010de mi pade na pamet. Hvala za iskreno pismo. Vesela sem, da si lahko podeliva mnenja, ob\u010dutja in do\u017eivetja.<\/p>\n

Soparen pozdrav iz Celice in naj bo lep avgustovski ponedeljek.<\/p>\n

Vesna<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Rada Kikelj Dra\u0161ler, foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Vesna,<\/p>\n

kon\u010dno je pri\u0161el \u010das, da ti lahko v miru pi\u0161em. Nedelja je, za menoj je cel vikend dela z ljudmi, pogovarjanja, gledali\u0161\u010da, intenzivni ob\u010dutki, premalo spanja in danes mi prija samota. Rozalija je \u0161la na po\u010ditnice, druga\u010de bi bilo vse skupaj precej te\u017eje izvedljivo.<\/p>\n

Veliko razmi\u0161ljam o svobodi in hkrati o vseh omejitvah, ki jih imam okoli sebe, in iz tega posku\u0161am izvle\u010di najbolj\u0161e, kar je mo\u017eno. V\u010dasih je preprosto, spet drugi\u010d prekleto te\u017eko. Lepo se mi zdi, ko si napisala, da potrebuje\u0161 za ustvarjanje tudi kaos in te\u017eke situacije. Ve\u0161, v\u010dasih imam ob\u010dutek, da je moje \u017eivljenje \u017ee ves \u010das kaoti\u010dno in ko ta kaos sprejmem, si mislim, da v tem obstaja tudi red. Najbolj\u0161e pesmi sem pravzaprav pisala, ko je bilo okoli mene vse \u00bbneurejeno\u00ab, ko ni\u010d ni stalo na svojem mestu (kakor se je meni o\u010ditno zdelo). Najbolj pa mi je bilo v\u0161e\u010d, kadar sem znala pogledati na dolo\u010deno situacijo iz distance, refleksijo zabele\u017eiti skozi glasbo in to prenesti ljudem. Tudi jaz se spra\u0161ujem, \u010de ni to morda egoisti\u010dno, a je na nek na\u010din osvobajajo\u010de.<\/p>\n

Biti iskren na odru \u2013 seveda najprej do sebe \u2013 in svoje videnje, do\u017eivljanje, razumevanje tega sveta, dru\u017ebe in kulture izra\u017eati skozi zvok, gib, besede, je po mojem mnenju vsekakor ve\u0161\u010dina. Enkrat sva se \u017ee pogovarjali o tem, ko sva govorili o pretoku, ki se dogaja med publiko in nastopajo\u010do. Se spomni\u0161? Pogovarjali sva se, ali imava pri tem odprte ali zaprte o\u010di.<\/p>\n

V\u010dasih je med nastopanjem la\u017eje mi\u017eati, v\u010dasih imeti odprte o\u010di. Ampak mislim, da je to vseeno. Pomembno je le, da si pri izvajanju iskren in suveren, da pride ideja do ljudi. V\u010dasih se v tem medprostoru med publiko in odrom ustvari prava \u010darovnija. V\u010dasih se tako v\u017eivim v dolo\u010deno pesem, da si predstavljam, da sem v nekem drugem okolju, da gledam v \u017ego\u010de sonce, ki je v resnici reflektor in se projiciram skozi te nami\u0161ljene svetove. To so drobni trenutki, zaradi katerih je vredno \u017eiveti. V\u010dasih padem v nekak\u0161en trans in pri tem ne smem imeti kan\u010dka dvoma, sicer iluzija izpuhti in se vse lahko razvrednoti. V\u0161e\u010d mi je, ko si napisala, da je pomembna zvestoba sebi za vsako ceno.<\/p>\n

Ja, nagnjena sem k temu, da rada pojamram, da si nekako olaj\u0161am du\u0161o. A ima\u0161 prav \u2013 delati moramo, kar znamo, in kar imamo radi. Imela sem obdobje, ko sem razmi\u0161ljala, da bi si poiskala slu\u017ebo z redno pla\u010do, ker imam dru\u017eino. Pa sem hitro pri\u0161la do ugotovitve, da je vse, kar po\u010dnem, moja slu\u017eba. Pre\u017eivljam se z znanjem, ki sem se ga priu\u010dila v vseh teh letih. Moram pa se nau\u010diti iz tega ustvariti dobro ime, kot pravi Patti Smith. V tem sicer nisem najbolj\u0161a, a se nekako tola\u017eim z mislijo, da se dobro delo samo hvali, \u010deprav je danes to premalo za pre\u017eivetje.<\/p>\n

Ja, \u010daka naju Bu\u010dno 7! Tudi sama veliko premlevam o najinem nastopu. Vsekakor se dobiva in zapojeva, da sli\u0161iva glasove in da dolo\u010diva rde\u010do nit. Vidm tudi gib, navzo\u010dnost, sprehod skozi naju.<\/p>\n

No, zdaj pa grem vadit, oziroma se upevat, da si naberem kondicijo. \ud83d\ude42 Sem sama in \u017eelim izkoristiti ta \u010das!<\/p>\n

Bodi dobro, bodi s seboj, v pretoku z zvoki, ki te obdajajo…<\/p>\n

Vro\u010d nedeljski pozdrav ti po\u0161iljam,<\/p>\n

Rada<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Vesna Godler, foto: Ma\u0161ka Mlakar<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Rada,<\/p>\n

kako ti privo\u0161\u010dim mirno in samotno nedeljo. V\u010dasih je vsega preve\u010d in ko ni mo\u017eno vsega sprocesirati, je treba poiskati kako zavetrje, da zadiha\u0161.<\/p>\n

Ta vikend smo z Didiwa odigrali zadnji koncert na dom\u017ealskem etno-rock festivalu. Kar nekam oto\u017eno sem se po\u010dutila po koncertu \u2013 letos je deset let, odkar smo za\u010deli ustvarjati. Sedaj odhajamo vsak na svojo pot, imeli pa smo lep poslovilni koncert. Tudi festival lahko pohvalim \u2013 organizacija je bila zelo dobra, la\u010dni in \u017eejni nismo ostali. \ud83d\ude42 Le za\u010deli smo \u017ee ob \u0161estih, kot prvi bend, kar je pomenilo, da smo imeli manj publike. A tista, ki je bila, je u\u017eivala.<\/p>\n

Tokrat bom malo kraj\u0161a, saj me \u010dakata Hegel in njegova filozofija. Ma\u010dka Keiko divja po stanovanju, v ozadju se pa rola Ron\u010delova oddaja. Na telefonu ima Vinka Globokarja, ki razlaga, da pozavno igra samo v svobodni improvizaciji. Ron\u010del ga spra\u0161uje, kako se Slovenci odzivajo na njegovo glasbo, Vinko pa odgovarja, da na to ne misli, saj njegova glasba ni oportunisti\u010dna. Prav u\u017eivam, nedelja je popolna. Za Bu\u010dno se pa sli\u0161iva in dogovoriva v \u017eivo.<\/p>\n

Upam, da si se napela za danes. Bodi lepo<\/p>\n

Vesna<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v glas(be)nih pismih tokrat sodelujeta Rada Kikelj Dra\u0161ler in Vesna Godler<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":15252,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-15251","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15251","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15251"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15251\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15258,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15251\/revisions\/15258"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15252"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15251"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15251"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15251"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}