<\/p>\n
![\"amm_tilbury_pr_vost_594_456_90_s_c1\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/AMM_Tilbury_Pr_vost_594_456_90_s_c1.jpg\")
<\/p>\n
(AMM, Tilbury in Pr\u00e9vost v Ljubljani, 11. novembra 2012, festival Neposlu\u0161no, vir fotografije: Zavod Sploh)<\/p>\n
<\/p>\n
Iz arhivov smo izkopali intervju, ki smo ga dan po nastopu na festivalu Neposlu\u0161no<\/em> naredili z obema tedanjima \u010dlanoma angle\u0161kega improvizacijskega kolektiva AMM. Zajeten del pogovora s pianistom Johnom Tilburyjem in tolkalcem Eddiejem Pr\u00e9vostom je bil prvi\u010d objavljen v \u010dasniku Dnevnik (“Cage je bil zvezda, Cornelius pa je legenda”, Dnevnik,<\/em> 4.12.2012), tule pa je njegova dopolnjena zabele\u017eka, skoraj v celoti. Povod za objavo je napovedani koncert Johna Tilburyja, ki ga Zavod Sploh organizira v Cankarjevem domu. 24. septembra 2016 bo interpretiral klavirski kos Mortona Feldmana “For Bunita Marcos”.<\/p>\n Zato v uvodu namenimo nekaj ve\u010d besed Tilburyju. O zgodovinski formaciji in umestitvi AMM v britansko ekperimentalno in improvizirano glasbo smo ve\u010d priob\u010dili v eseju Nove Muske “\u010cas odlo\u010ditev”.<\/p>\n John Tilbury (roj. 1936) je angle\u0161ki pianist, veteran britanske eksperimentalne glasbe, eden vodilnih interpretov glasbe Mortona Feldmana, improvizator, pedagog, predavatelj in biograf angle\u0161kega skladatelja in politi\u010dnega aktivista Corneliusa Cardewa. \u0160tudiral je na Kraljevem glasbenem kolid\u017eu v Londonu, v za\u010detku \u0161estdesetih let se je izpopolnjeval na Poljskem pri slovitem pianistu Zbigniewu Drzewieckemu. Leta 1960 ga je k skupni izvedbi niza koncertov klavirskih del ameri\u0161kih skladateljev nedolo\u010denosti – Mortona Feldmana, Johna Cagea in Christiana Wolffa – povabil ravno Cardew, ki je odigral osrednjo vlogo pri prenosu idej ameri\u0161kih eksperimentatorjev na britanska tla in oblikovanju samosvoje angle\u0161ke scene. Dogodek je zaznamoval Tilburyjevo \u017eivljenjsko pot. Specializiral se je za izvajanje sodobnega repertoarja in ob DaviduTudorju postal eden vodilnih izvajalcev nove eksperimentalne muzike, zlasti Feldmanovih in Cardewovih del za klavir. Cardew in Tilbury sta postala najtesnej\u0161a glasbena sodelavca in politi\u010dna sopotnika, kar ni bilo vedno lahko glede na njune razlike v pogledih na sodobno dru\u017ebo in mo\u017enosti za njeno preobrazbo. Redni stiki in sodelovanja z Ameri\u010dani, zlasti s Feldmanom, so okrepili eno temeljnih potez britanskega eksperimentalizma \u2013 zavra\u010danje preteklosti, pri Tilburyju pa iskanje smeri, ki bi bila oddaljena od glasbene dogme uradne evropske povojne avantgarde in skladateljeve vloge policaja v serialni glasbi. Pri Cardewu in Feldmanu je cenil poudarjeno \u010dlove\u0161ko noto in domi\u0161ljijo v glasbeni misli, kjer sodelovanje med skladateljem in izvajalcem \u010dedalje ve\u010dje breme inovacije in odgovornosti prena\u0161a na glasbenika samega.<\/p>\n Tilbury je leta 1969 postal \u010dlan neodvisnega eksperimentalnega kolektiva Scratch Orchestra, ki ga je zunaj uradnih glasbenih ustanov s somi\u0161ljeniki ustanovil Cardew. Po razpadu kolektiva leta 1973 in tovari\u0161evi odlo\u010ditvi za radikalni prelom in podreditev glasbe politi\u010dnim (maoisti\u010dnim) revolucionarnim ciljem, je bil Tilbury, nekdanji \u010dlan KP VB, tihi podpornik in ob\u010dasni izvajalec Cardewove klavirske revolucionarne glasbe na politi\u010dnih shodih in protestih. Leta 1980 se je pridru\u017eil AMM, najstarej\u0161emu kolektivu svobodne improvizacije, s katerim je leta 2012 nastopil na festivalu Neposlu\u0161no v Ljubljani. Koncert je zabele\u017een na albumu AMM, \u0160panski Borci<\/em> (Matchless Recordings, 2015). Po nenadni smrti Cardewa leta 1981 je ve\u010d kot dvajset let pripravljal obse\u017eno biografijo prijatelja in kontroverzne osebnosti britanske nove muzike. Life Unfinished<\/em> je iz\u0161la leta 2008. Je podroben, senzibilen uvid v \u017eivljenje in delo nemirnega skladatelja in revolucionarja. Tilbury je medtem ves \u010das veliko nastopal in snemal \u0161tevilna dela skladateljev, ki so mu najbli\u017eje: Cardewa, Wolffa, Howarda Skemptona, Davea Smitha, Cagea in zanimivega poljskega obrobne\u017ea Tomasza Sikorskega. Leta 2000 je posnel celoten opus klavirskih skladb Mortona Feldmana, vklju\u010dno z njegovim zadnjim obdobjem od sedemdesetih let naprej, v katerem prevladujejo izjemno dolge tihe skladbe. Med njimi je tudi For Bunita Marcos<\/em> (1985), skladba repeticije, ponavljanja sekvenc ti\u0161ine in ob\u010dutka pianista z mehkim dotikom. Tilbury Feldmana igra ve\u010d kot 55 let. Upo\u0161teva napotek, ki mu ga je dal skladatelj \u017ee v \u0161estdesetih letih, da zvoki nimajo izvora, \u00bbso svobodni, vendar niso arbitrarni\u00ab.<\/p>\n <\/p>\n V\u010deraj sta odigrala prvi koncert AMM pri nas. Ali se pred koncerti in po njih sploh kdaj pogovarjata oziroma ali ste se pogovarjali, ko je bilo \u010dlanov kolektiva ve\u010d, tudi o tem, kako pristopiti do muziciranja?<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Le o najsplo\u0161nej\u0161ih re\u010deh, o tem, ali si se na odru dobro po\u010dutil, \u010de je bil tok igranja dober in podobnem. V teh pogovorih ni ni\u010d dolo\u010dnega.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Pred koncertom se o muziciranju ne pogovarjava, razen morda o nekaterih tehni\u010dnih problemih, postavitvi na odru, ne pa o glasbi. O tem smo se ve\u010d menili le v za\u010detkih AMM v \u0161estdesetih letih. Takrat smo igrali enkrat na teden, vendar smo zraven razpravljali o \u0161ir\u0161ih vidikih, ki so zajemali \u0161tevilne politi\u010dne, socialne, glasbene premisleke o procesu u\u010denja kolektivne glasbene improvizacije, kjer smo bili ne glede na na\u0161a glasbena ozadja v bistvu vsi samouki. Vsi prvotni \u010dlani AMM, Keith Rowe, Lou Gare, Lawrence Sheaff in jaz smo prihajali iz jazza, le Cornelius Cardew je bil iz vrst klasi\u010dne glasbe, iz krogov resne avantgarde, mislim na Stockhausnov krog, za katerega pa se je izkazalo, da je manj resen, kot si je domi\u0161ljal.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Pri Cardewu je potrebno omeniti \u0161e grafi\u010dno oblikovanje, saj je mnogo let uspe\u0161no delal na tem podro\u010dju in je hkrati ob sodelovanju AMM ustvaril izjemno obse\u017eno delo Treatise, kjer je pomembno vlogo odigralo njegovo odkrivanje uporabe simbolov.<\/p>\n Zakaj je bila Anglija v \u0161estdesetih letih tako plodno dru\u017ebeno okolje, ki je proizvedlo mo\u010dne kolektive in kroge improvizatorjev, kakr\u0161en je bil va\u0161, krog Dereka Baileyja, Mikea Westbrooka, Trevorja Wattsa?<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Zaradi povojne dr\u017eave blaginje in umetni\u0161kih \u0161ol. Prvi\u010d se je zgodilo, da je imela \u0161ir\u0161a mlada generacija ve\u010d svobode, naj bo iluzorna ali za\u010dasna. Povojni dogovor je omogo\u010dil, da smo imeli prost dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe. Posledica tega je bila demokratizacija umetni\u0161kih \u0161ol, koled\u017eev, ki jih je obiskovala ve\u010dina.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Zaradi povojne zmage laburistov, ki so leta 1945 presenetljivo premagali konservativce na \u010delu z vojnim herojem Churchillom, so Ameri\u010dani zavrnili britanske pro\u0161nje za finan\u010dno pomo\u010d pri povojni obnovi poru\u0161ene de\u017eele. Grobo so zavrnili tudi slavnega ekonomista Keynesa. Anglija je za ZDA naenkrat postala gro\u017enja, potencialna socialisti\u010dna dr\u017eava. Mimogrede, Angliji so sicer dali posojilo pod trdimi pogoji, ki je bilo odpla\u010dano \u0161ele pred tremi leti.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Ve\u010d mladih ljudi je ob izobra\u017eeanju dobilo tudi mo\u017enost, da vsaj za\u010dasno odlo\u017eijo takoj\u0161njo zaposlitev. Tako se je pravzaprav za\u010del britanski\u00a0 rokenrol, ve\u010dina je hodila na art koled\u017ee, The Beatles, Rolling Stones, Pink Floyd, pa jazzarji, improvizatorji. To je bila pomembna materialna podlaga, ki se je kot mladi ljudje takrat sploh nismo zavedali.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Ker si lahko pre\u017eivel z za\u010dasnimi, nerednimi, nekajdnevnimi slu\u017ebami. Danes mora za pre\u017eivetje spet delati vsa dru\u017eina z otroki vred.<\/p>\n Skupina AMM je bila vendarle vse za\u010detno odbobje, \u00a0od leta 1966 do za\u010detka sedemdesetih let, ustaljen, \u010dvrst kolektiv, kljub ob\u010dasnim razhajanjem in odhodov nekaterih \u010dlanov skupine, kar pa pri drugih ni bil ravno obi\u010daj.<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Res je, tudi po sporih v skupini, ki so bili politi\u010dni, ko sta Cardew in Rowe v skupino prinesla maoisti\u010dne ideje, je AMM obstal. Kot ustanovni \u010dlan lahko povem, da sem se jima tedaj ostro uprl, ker sem bil vedno proti vsakr\u0161ni obliki avtoritarnosti, za katero v skupini ni bilo prostora. Nikoli se nisem \u017eelel podrejati, bil sem preponosen, da bi me usmerjali, kaj naj po\u010dnem. To je bil zame velik problem.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: AMM je gojil nekak\u0161no zaprto prepri\u010danost vase, kakor verska sekta.<\/p>\n Kako se je kdo potem sploh lahko pridru\u017eil AMM?<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Sami bi ga morali povabiti, druga\u010de ni imel mo\u017enosti.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Improvizacijo smo obravnavali druga\u010de kot drugi, denimo Evan Parker, Derek Bailey.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Pri njih je bilo ve\u010d afri\u0161koameri\u0161kih vplivov, mi smo bili bolj usmerjeni proti vzhodu, proti Kitajski, Japonski, vzhodnja\u0161ki filozofiji, konfucionizmu, taoizmu in to nekaj let pred maoizmom.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Bom bolj neposreden. Pri\u0161lo je do nekaterih kri\u017eanj poti. Med najbolj vidnimi glasbeniki, ki je \u017eelel igrati z nami, je bil saksofonist Steve Lacy. Toda na nas je gledal bolj kot na spremljevalno skupino. To pa pri AMM ni delovalo. Redko smo javno nastopali, zato pa smo imeli redna tedenska glasbena sre\u010danja, odprta za ob\u010dinstvo. Lacy je pri\u0161el tja, nas malo poslu\u0161al, takoj odvihral v hotel po saksofon in za\u010del igrati z nami, ne da bi nas vpra\u0161al. Glede tega smo bili zelo britanski. Za kaj takega mora\u0161 najprej vpra\u0161ati. Obna\u0161ali smo se, kakor da je AMM na\u0161a privatna posest, kamor je vstopil nepovabljen. Zato smo ga ostro zavrnili. Toda v dobro mu \u0161tejem, da nas je pozneje \u0161e vedno prihajal poslu\u0161at. V skupini smo gojili druga\u010dna eti\u010dna na\u010dela, pravzaprav kar ob\u010dutek superiornosti, ki pa je bil v osnovi obrambni mehanizem. Mnogi menijo, da lahko med improvizacijo napravi\u0161 vse. Ne more\u0161. U\u010denje, kaj je tisto, kar sme\u0161 in \u010desa ne, pa je nenehen proces. To je bila estetika, ki je \u0161ele nastajala in v katero \u0161e sami nismo bili povsem prepri\u010dani. Od tod tak\u0161na za\u0161\u010ditni\u0161ka dr\u017ea.<\/p>\n \u010ce je tako, tole se mogo\u010de sli\u0161i nenavadno, ali zaradi svobodnega improviziranja postanete bolj\u0161i \u010dlovek?<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Ne vem.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Na\u010deloma bi moral postati, kar pa ni vedno primer. Vsaj bolj strpen \u010dlovek, vendar manj toleranten do slabih re\u010di. Britanci smo znani po tem, da vedno dopu\u0161\u010damo slabo.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Z odgovorom sem okleval, ker se te\u017eko postavim v polo\u017eaj razsodnika. Menim pa, da improvizacija iz \u010dloveka izvle\u010de tisto najbolj\u0161e, ko ljudje ustvarjalno sodelujejo z drugimi. Skozi to se ustvarjajo in \u0161irijo pogledi na svet in empatija med njimi. To so pozitivne zna\u010dilnosti, zaradi katerih so mogo\u010de ljudje bolj\u0161i, kot bi sicer bili.<\/p>\n Ampak verjetno tudi nekdo, ki redno ne spremlja improvizane godbe ali je celo ne mara, opazi, da se med muziciranjem na odru dogaja neka zelo socialnega, individualisti\u010dnega in kolektivisti\u010dnega hkrati.<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Menim, da ve\u010dina zaradi zahodne podrejenosti individualizmu ne razume, da tega, kar delamo, ni navdihnil kolektivizem, marve\u010d se skozi kolektivizem izra\u017ea na\u0161a individualnost. Je ravno nasprotno od mnenj ve\u010dine kritikov. V tem ni nobenega protislovja.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: \u010ce se vrnem k povojnemu sporazumu. Tedanji kolektivni okvir dru\u017ebe mi je omogo\u010dil razvoj dolo\u010denih spretnosti in individualnih lastnosti, do katerih druga\u010de ne bi mogel. To o\u010ditno deluje tako v \u0161ir\u0161em kot v manj\u0161em obsegu, kot je mikrokozmos AMM. Moja individualnost sme cveteti, ker mi kolektiv omogo\u010da prostor zanjo. Toda moja odgovornost do kolektiva je s tem \u0161e ve\u010dja, zaradi mojih osebnih in kolektivnih ciljev. Ta dinamika je nenavadna. In, kot pravi John, te koncepte so v veliki meri napa\u010dno razumeli, zgled so moderni politiki. Zanje dru\u017eba sploh ne obstaja.<\/p>\n Gospod Tilbury, prihajate iz bolj klasi\u010dnega polja, navsezadnje ste poklicni koncertni pianist …<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Prosim, ne imenujte me tako. \u010ce bi vpra\u0161ali Svjatoslava Richterja o tem, kaj dela, nikoli ne bi odgovoril, da je poklicni pianist. Nikoli. Morda pianist ali glasbenik.<\/p>\n Ste pa glasbenik, ki se pre\u017eivlja z igranjem glasbe.<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: To pa ja. Toda tudi brez tega bi jo igral. Vpra\u0161ajte druge glasbenike, ki imajo druge slu\u017ebe, pa je njihova glavna skrb \u0161e vedno muziciranje. Svojim \u0161tudentom sem pogosto svetoval: \u00bbNe hodite na glasbeno akademijo. Poi\u0161\u010dite si rutinsko slu\u017ebo, ki nima nobene zveze z glasbo, da bo va\u0161a du\u0161a zve\u010der svobodna za igranje glasbe. Ker je akademija mrtva.\u00ab Rad navajam Hanno Arendt z za\u010detka njenega predgovora k spisom Walterja Benjamina, ki pravi nekako takole: \u00bbAkademski svet sumni\u010davo gleda na vse, kar je nad povpre\u010dnostjo.\u00ab Videl sem toliko uni\u010denih umetni\u0161kih karier, ki so ogromno obljubljale in zastale, ker so se ljudje odlo\u010dili za vstop v glasbeno akademijo. V vseh teh petdesetih letih sem se prijavil za tri akademske slu\u017ebe in na sre\u010do so me vsaki\u010d zavrnili.<\/p>\n Danes ve\u010d ne izvajam toliko pravega koncertnega repertoarja. Rad igram skladbe Mortona Feldmana in dveh, treh angle\u0161kih glasbenikov, Howarda Skepmtona, Davea Smitha, seveda Corneliusa Cardewa.<\/p>\n Njegove Th\u00e4lmannove variacije?<\/strong><\/p>\n John Tilbury:<\/strong> Ni\u010d ve\u010d. Prete\u017eke so, preve\u010d dela je z njimi. (smeh) Trdo delo je \u010disto v redu, toda izvajanje teh skladb je zares telesno naporno. Nimam ve\u010d prave energije zanje. Saj jih lahko igram in v\u010dasih \u0161e igram nekatere kraj\u0161e skladbe. Kar zadovoljen sem s tem, kar po\u010dnem. Verjetno bi moral igrati manj.<\/p>\n Ste dobro pla\u010dani za svoje delo?<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Med honorarji so velikanske razlike, zares velikanske. \u010ce me najame kak\u0161na fina italijanska organizacija iz Milana, potem ji zara\u010dunam nekaj tiso\u010d evrov, za kak\u0161no drugo odigram za dvesto evrov. Navadno no\u010dem zavrniti nobenega prireditelja, ampak zaradi zdravja imam najve\u010d te\u017eav s potovanji, ki me iz\u010drpavajo, ne z igranjem, kar pa je priro\u010den izgovor, da v\u010dasih postavljam nerazumne vi\u0161ine honorarjev. Zavedam se, da se tak\u0161no ravnanje hitro sprevr\u017ee v slabost in pot navzdol. So organizacije, ki vas zares potrebujejo in to morate narediti. Tu ne gre ve\u010d za vpra\u0161anje denarja. Na \u017ealost, oba z Eddiejem prihajava iz precej revne dru\u017eine. Moja mati in o\u010de nista imela nobenih materialnih, kariernih ambicij. Moja mama je bila prodajalka. Zato pa je spo\u0161tovala samo sebe. Ni gojila te dickensovske te\u017enje k izbolj\u0161anju polo\u017eaja, kjer kot gara\u010d, reve\u017e stremi\u0161 k temu, da se bo\u0161 poro\u010dil s \u0161efovo h\u010derjo. Ne, mama je bila zelo bojevita, ko je \u0161lo za samospo\u0161tovanje. To sta mi star\u0161a dala, bila sta preprosta, dobra \u010dloveka, podobno kot Eddiejeva mati. Moja stara mama je bila slu\u017ekinja in mi je rada govorila:\u00abJohn, na tem svetu smo zato, da drug drugemu pomagamo\u00ab.<\/p>\n Koliko glasbenih improvizatorjev v Angliji danes \u017eivi zgolj od improviziranja?<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Evan Parker, verjetno. John Butcher.<\/p>\n Se pravi bolj znani, starej\u0161i glasbeniki. Kaj pa vi?<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Nekako, ja. Moja ekonomija je bolj zapletena.<\/p>\n Ali kaj zaslu\u017eite z zalo\u017ebo?<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Ne preve\u010d. Ta pa res malo prinese k dohodku. Vsekakor pa ne bi dobili toliko od na\u0161ih CD-jev, \u010de bi to prepustili komu drugemu. Ne gre zgolj za nadzor, tudi ekonomsko je bolje, \u010de vodi\u0161 lastno zalo\u017ebo. Sem bolj u\u010dinkovit. Sem pa tudi upokojen, imam majhno dr\u017eavno pokojnino. Otroci so \u0161li zdoma. Malo sem obnovil hi\u0161o, to je ekonomsko \u0161e najla\u017eje obdobje mojega \u017eivljenja.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Pri meni je podobno.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Ampak to je dobro tudi zato, ker se lahko usmerjamo drugam, ve\u010d \u010dasa lahko posvetim \u0161ir\u0161i skupnosti.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Imava skromne potrebe, kar sva nasledila od najinih star\u0161ev.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Smo otroci zmernosti in var\u010devanja. Redko kaj vr\u017eem stran. Moja \u017eena mi vedno govori, naj se znebim starih stvari. Jaz pa, kaj? Vre\u010di stran? Kak\u0161ne stvari je te\u017eko izgubiti. Menim, da to ni slabo. Mar ni tako preprosto vse metati stran. Ljudje samo tro\u0161ijo, tro\u0161ijo. Smo na to\u010dki v dru\u017ebi, ko se je materialna zadostnost sprevrgla v materialne prese\u017eke vsega. Ljudje imajo ve\u010d, kot potrebujejo. Ko sva odra\u0161\u010dala, smo hoteli tisto, kar smo potrebovali. In ta parni valjar danes kar melje in melje, naenkrat se po\u010duti\u0161 prikraj\u0161anega, \u010de nima\u0161 velike televizije, avta, po\u010ditnic v tujini. \u010ce tega danes nima\u0161, velja\u0161 za revnega. To je norost. Ne razumem te potro\u0161ni\u0161ke kulture. Nekaj je imeti dostop do razli\u010dnih stvari, nekaj pa je obsedenost, \u017eelja po kopi\u010denju stvari.<\/p>\n \u010ce se ne motim, ste bili tudi zalo\u017enik knjige, biografije Corneliusa Cardewa, ki jo je napisal John Tilbury? Torej sta jo hotela izdati v va\u0161em, o\u017ejem krogu?<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Predvsem zaradi prakti\u010dnih, ekonomskih in verjetno tudi uredni\u0161kih razlogov. Nisva je hotela izdati pri ve\u010dji, uglednej\u0161i zalo\u017ebi, \u010deprav so bile ponudbe.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Zalo\u017eba Cambridge University Press je dala dobro ponudbo, vendar se nisva ogrela zanjo.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Vnaprej sva vedela, da bodo postavljali uredni\u0161ke zahteve, ki jih bodo prikrili s tehni\u010dnimi razlogi. Eden izmed njih je bil, kako tako ob\u0161irno besedilo zvezati v eno samo knjigo. To so popolnoma prakti\u010dni problemi. Sama sva se ubadala s tem, ali ne bi bilo bolje knjige izdati v dveh delih, ampak povsem jasno je bilo, da nobeden ne bi \u017eelel kupiti drugega dela. Prvi del opisuje zgodnja leta, ko je Cardew \u0161tudiral pri Stockhausnu, \u010das AMM in Scratch Orchestra v \u0161estdesetih letih, drugi del pa je …<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: … nepopustljiv, neizprosen v opisu Cardewove politi\u010dne dejavnosti do smrti, ki je 24 ur na dan bolj ali manj ena in ista stvar, kar sem \u017eelel ponazoriti v knjigi. Vendar je bila ta tako iz\u010drpavajo\u010da, da verjetno enako u\u010dinkuje tudi na bralca. Neprestano vstajanje ob \u0161tirih zjutraj, odhod v tovarno avtomobilov na zbor delavcev, partijski sestanek ob sedmih, potem slu\u017eba, opravljanje del, ki so jih drugi pozabili, pisanje zapisnikov sestankov. Enkrat je spal sredi Londona na travnatem pasu ob cesti, ker je bil tako iz\u010drpan; kot stari potepuh.<\/p>\n Kdaj ste se odlo\u010dili, da napi\u0161ete njegovo biografijo?<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Ne vem natan\u010dno, bilo je po njegovi smrti. Imel pa sem podporo njegove dru\u017eine. Predali so mi vse gradivo, tu sem imel sre\u010do; dobil sem vsa pisma, dnevnike, druge zapiske. Dnevniki, ki jih je pisal v zgodnjem obdobju, so bili izjemno zanimivi. Potem mu je partija prepovedala pisanje dnevnikov, ker bi ga lahko inkriminirali. \u010clani partije so imeli psevdonime, njegovo je bilo Ernest. Bil je neke vrste junak, nepopustljiv, njegovo delo je bilo juna\u0161ko, uprl se je hudirju, ki ga je verjetno tudi pokon\u010dal, \u010desar ne bomo nikoli zagotovo izvedeli glede na prometno nesre\u010do, v kateri je umrl in je neznani storilec pobegnil.<\/p>\n Kako je bilo nastopati s Scratch Orchestra?<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Za za\u010detek, nikoli nisem igral klavirja, \u00a0ker je veljal za malo sramotnega. Igranje nanj je bilo negativna re\u010d. Zato sem igral na pi\u0161\u010dal, na nekaj, \u010desar nisem znal igrati. Bilo je \u010dudovito, to igranje brez tehni\u010dnega znanja. Spomnim se gospe, ki je bila \u0161tudentka umetnosti. Na sre\u010danja je vedno prinesla veliko uro od deda, prelepo je zvonila. Med igranjem je redko, morda dvakrat, trikrat spro\u017eila zvonenje, bilo je \u010dudovito. To je bilo vse, kar je po\u010dela, zmerom v pravem trenutku. Od nje sem se veliko nau\u010dil: spro\u017eiti pravi zvok ob pravem \u010dasu. Ko bi se le improvizatorji tega nau\u010dili, ve\u010dina dela nasprotno. (smeh) Kar me spominja na film Woodyja Allena, kjer za mizo obeduje z Diane Keaton in re\u010de: \u00bbTa hrana je obupna.\u00ab, ona pa odgovori: \u00bbA ne, pa \u0161e porcije so tako velike.\u00ab<\/p>\n Orkester je bil velikanski kolektiv, zelo odprt, mar ne?<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Celo bolj, kot je bil v resnici. Danes se sre\u010dujeva z znanimi ljudmi, ki trdijo, da so bili njegovi \u010dlani, pa se jih ne spomnim, Brian Eno, Michael Nyman, Gavin Bryars. V osnovi pa so v njem igrali obrobne vloge.<\/p>\n Seveda, ko pa ima orkester danes tako kulten status.<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Vsak, ki se je le enkrat pojavil na sre\u010danju orkestra, je lahko postal njegov \u010dlan. To je bilo pravilo. Samo podpisal si se in postal si njegov \u010dlan. Tehni\u010dno so bili Eno in drugi njegovi \u010dlani, vendar so bili res nepomembni za delovanje orkestra. Pravo jedro orkestra so bili drugi. Zaradi njih je deloval, bili so popolnoma predani, to se je videlo na skupnih turnejah in nastopih. Potovali smo z vlakom. Leta 1972 smo nastopili na kulturnih prireditvah v okviru olimpijskih iger v Munchnu. Bilo je krasno. Hudo smo se sporekli z Ameri\u010dani, z Johnom Cagem. Morton Feldman je sredi na\u0161ega nastopa ogor\u010deno vstal. Javno nas je obto\u017eil, \u010de\u0161 da to ni glasba Christiana Wolffa. Sledila je velika razprava in prerekanje. Na njej so bili David Tudor, Cage in Feldman. Nesre\u010da zanje je bila ta, da smo Wolffov komad igrali tri, \u0161tiri\u00a0 mesece prej in Christian je bil v orkestru. Po izvedbi je rekel, da je bila najbolj\u0161a med vsemi, ki jih je sli\u0161al. To so bila zgodnja sedemdeseta leta, zanimivo obdobje.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Prej smo igrali po Britaniji. Na eni turneji se je orkester razdelil, en del je \u0161el na jugozahod, v Cornwal, tja je \u0161el John, drugi, v katerem sem bil sam, pa je \u0161el v Wales. Imam se za precej obrobnega \u010dlana orkestra, pa sem bil v njem precej ve\u010d kot Bryars ali Eno. Nisem bil z njim vsak teden, tako pogosto. Nekaj najbolj\u0161ega, kar se lahko pripeti, je bilo to, kako je Scratch Orchestra, ta potujo\u010di \u00bbciganski bend\u00ab, pri\u0161el v zakotno vas v Walesu, ki je verjetno \u0161e danes nezaupljiva do tujih pri\u0161lekov. Toplo so nas sprejeli. Spomnim se tega koncerta, kjer je bilo verjetno vse skupaj videti, kakor da smo u\u0161li iz zaprtega oddelka nori\u0161nice. Ko smo kon\u010dali, so se va\u0161\u010dani povzpeli na oder in nam zapeli, tam slovijo zaradi svojih imenitnih zborov.<\/p>\n Spomnim se mo\u010dnega petja pevskih zborov vale\u017eanskih rudarjev…<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: To\u010dno. Ampak to je bilo ozra\u010dje, v katerem smo nastopali. Tega verjetno ne bom do\u017eivel nikoli ve\u010d.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: V orkestru smo sre\u010dali \u010dudovite, prijazne in hvale\u017ene ljudi, ki \u0161e vedno ustvarjajo in s \u0161tevilnimi sem \u0161e zmerom v rednih stikih.<\/p>\n Je status Corneliusa Cardewa v akademskem glasbenem svetu \u0161e vedno obroben?<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Ne ve\u010d toliko. Ve\u010dina je medtem spoznala, da je bil osebnost, ki jo je treba upo\u0161tevati. Zelo resna osebnost. Nekaj podobnega je zapisal Christian Wolff v osmrtnici; da je bil oseba, s katero se mora\u0161 seznaniti in jo vzeti nadvse resno, \u010de se ho\u010de\u0161 razvijati sam. Bil je zelo pomembna osebnost.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Vendar ga ne navajajo ravno kot glasbeni zgled. V angle\u0161kem glasbenem svetu je \u0161e vedno potisnjen na obrobje.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: O ja, ampak, saj glasba ni bilo toliko pomembna. V tujini, kjer pogosto nastopam, nobeden ne govori o drugih angle\u0161kih skladateljih, le o Cardewu. O drugih u\u010dijo morda na angle\u0161kih akademijah, toda Cornelius sega dlje, dosegel je veliko drugih ljudi. Velike skladbe, kot sta Treatise in Great Learning, nenehno izvajajo. Zadnjo z vsemi sedmimi paragrafi izvajam z avstrijskimi dijaki na Dunaju. To je velika stvar, komad je zelo dolg, traja do devet ur, zanj potrebuje\u0161 veliko intenzivnih vaj in nekoga, ki zna izvajalce usmerjati. To traja vsaj nekaj tednov, ampak vedno je velik uspeh z njo, v najbolj\u0161em pomenu besede uspeh. Mislim, da je Cardewov ugled nesporen in ga spo\u0161tujejo.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Ampak \u0161e zmerom bolj v \u00bbundergroundu\u00ab kot med uradno srenjo.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Nekateri predavatelji o njem u\u010dijo tudi na angle\u0161kih univerzah. Po mojem ni ve\u010d treba skrbeti za usodo Corneliusa. Zanj rad pravim, da je mrtev skladatelj, ki vzbuja vtis, da \u017eivi, ne pa \u017eiv skladatelj, ki daje vtis, da je mrtev, kar navadno velja za ve\u010dino.<\/p>\n \u010ce pa njegov status primerjamo s Cageevim, je pa verjetno v glasbenem svetu podcenjen.<\/strong><\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Ampak tu zadaj je vsa ma\u0161inerija, publicisti\u010dni aparat, celo ameri\u0161ka dr\u017eavna finan\u010dna podpora.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Cardew nikoli ni dobil ni\u010d od dr\u017eave. Navsezadnje vemo za \u0161torijo glede Cie, kako je podprla in financirala prodor abstraktnega ekspresionizma, tu je bil zadaj ves naoljen publicisti\u010dni stroj.<\/p>\n Cage je bil zvezda, Cornelius pa je legenda. Po mojem mnogo bolj resen \u010dlovek in skladatelj, ki je postavljal razli\u010dna, zelo te\u017eka, zahtevna vpra\u0161anja, tudi taka, na katera ni bilo mogo\u010de odgovoriti.<\/p>\n Kako pa ste shajali z njegovimi politi\u010dnimi stali\u0161\u010di in delovanjem, o\u010ditno je bil zelo energi\u010den, fanati\u010dno predan?<\/strong><\/p>\n John Tilbury<\/strong>: Zanj je bilo te\u017eko. Izgubil je ogromno prijateljev. Ljudje tega niso mogli ve\u010d prena\u0161ati. Sam sem ostal z njim tudi v tem obdobju, v sedemdesetih letih. Veljal sem za malome\u0161\u010danskega podpornika maoisti\u010dne partije. Z njim sem hodil, da sem na klavirju izvajal njegove koncerte politi\u010dne glasbe. \u010ce me je prosil, sem \u0161el in odigral kak\u0161no pesem. V\u010dasih sem izrazil zaskrbljenost, zadr\u017eanost zaradi vsega skupaj, vzdr\u017eeval sem dolo\u010deno distanco. V najstni\u0161kih letih sem bil pravi komunist, \u010dlan partije, zato sem se zavedal, da so bili idealisti, nekateri pa \u0161e hudi stalinisti. Kaj \u0161ele ti maoisti, o stvareh niso imeli pojma. Ko sta Keith Rowe in Cornelius prvi\u010d pri\u0161la na dan z maoisti\u010dnimi idejami v AMM, sem takoj vedel, da kot tridesetletnika o tem nimata pojma. Na vse skupaj sem gledal nezaupljivo, oni pa mene, predvsem zato, ker sem bil v mladih letih \u010dlan revizionisti\u010dne komunisti\u010dne partije. Nekateri ostanki partije me \u0161e vedno tako obravnavajo. Kar naj.<\/p>\n Eddie Pr\u00e9vost<\/strong>: Med temi komunisti\u010dnimi partijskimi sektami vlada neverjetno sovra\u0161tvo, ki je mnogo huj\u0161e kot nasprotovanje \u00bbresni\u010dnemu sovra\u017eniku\u00ab.<\/p>\n John Tilbury<\/strong>: \u010ce si v tistih \u010dasih nekoga o\u017eigosal za \u00bbtrota\u00ab, trockista, je bilo to huje, kakor \u010de bi bil fa\u0161ist. Psovali so jih kot \u00bbsocialne fa\u0161iste\u00ab. Nekatere partijske frakcije nikoli niso zavrgle stalinizma in se ga odrekle. Sam sem odra\u0161\u010dal v \u010dasu, ko smo imeli Sovjetsko zvezo za na\u0161e zaveznike. Verjetno bi brez Sovjetske zveze vsi \u017eiveli pod fa\u0161izmom. Za mnoge je bil Stalin heroj, tako kot Churchill. To je bilo in je ponekod \u0161e zmerom globoko vsajeno v na\u0161e nazore. Moja mama, ki nikoli ni bila politi\u010dna, je bila zelo naklonjena Slovanom. Sovra\u017eila je Nemce, Ameri\u010dane in Jude. Ampak zakaj? Ker je kot mlado dekle delala v tekstilni tovarni in njena preddelavka, ki jo je namerno poni\u017eevala, je bila Judinja. Pri tem je ironi\u010dno, da je bila moja mama deloma po tudi mediteranskega in judovskega porekla. In vse, kar jo je spominjalo na judovstvo, je bil trpek spomin na to \u017eensko. Pri Nemcih so razlogi jasni. Ameri\u010dani pa, ko so pri\u0161li med vojno, so se postavljali naokrog kot veliki re\u0161itelji. Toda mama je imela rada \u010drne Ameri\u010dane. Zanjo so bili zelo napredni, ker so pre\u017eiveli kljub zatiranju, tako kot Indijanci, Slovani, Romi. Gojila je simpatije do teh zatiranih skupnosti. \u010ce se vrnem, Stalin je bil za mnoge zaveznik, prijatelj. Rusi so utrpeli gromozanske \u017ertve v vojni in to smo cenili. To je bilo zakoreninjeno v psihi mnogih. Pri Cardewu in njegovih nazorih je \u0161lo bolj za ideolo\u0161ko prepri\u010danje, ki ga je bilo v marsi\u010dem te\u017eko upravi\u010diti. Na koncu je njegova maoisti\u010dna partija kot resni\u010dni svetilnik postavila Enverja Hoxho, ne Stalina. Ampak, \u010de pogledamo, resni\u010dni heroji za te partijske frakcije so bili Marx, Lenin in \u2013 Stalin. Ne Tito, ki pa je vsaj v nekem delu z njimi, tudi kot heroj druge svetovne vojne, opravil z neko digniteto. Zato se v zvezi z Jugoslavijo spra\u0161ujem, kaj je bilo tako narobe, da se je sesula.<\/p>\n To je pa druga dolga zgodba, zdajle ji te\u017eko pridemo do dna…<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" John Tilbury in Eddie Pr\u00e9vost o AMM, Corneliusu Cardewu, politiki in Britaniji in \u0161e \u010dem. <\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":15310,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-15309","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15309","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15309"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15309\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15314,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15309\/revisions\/15314"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15310"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15309"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15309"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15309"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}