{"id":15339,"date":"2016-09-27T00:20:04","date_gmt":"2016-09-26T22:20:04","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15339"},"modified":"2016-09-27T13:01:45","modified_gmt":"2016-09-27T11:01:45","slug":"15339","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15339","title":{"rendered":"SEDEM III \u2013 DAMIR IMAMOVI\u0106 (4)"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
foto: Amer Kapitanovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. \u010cetrti\u010d v novi, tretji sezoni. Drugi Damir po vrsti.<\/em><\/p>\n

\u0160tiri leta po svojem prvem nastopu v Umetni\u0161ki galeriji Bosne in Hercegovine v Sarajevu, je 16. maja 2008 Damir Imamovi\u0107 s svojim prvim triom prvi\u010d nastopil v Sloveniji. V Cerkno ga je na sloviti Jazz festival povabil pokojni Bo\u0161tjan Cvek, ki je imel za dobre muzi\u010dne najdbe izjemen nos. Mladi \u00bbSarajilja\u00ab je s svojim jazzovsko-bravuroznim stilom tradicionalne sevdalinke, ki smo jih do tedaj ve\u010dinoma poznali bodisi v kafanskih ali orkestrskih izvedbah, enako mo\u010dno vetril tako na ravni emotivnega pristopa kot tudi konceptualno, estetsko in ideolo\u0161ko. V Cerknem se je tako bosanski sevdah odkril na novo. Februarja naslednje leto je bil z isto zasedbo povabljen v Cankarjev dom. Po dolgi in naporni poti skozi sne\u017ene zamete je na oder stopil prakti\u010dno z avta.<\/p>\n

V dobrem desetletju se je Damir prekalil ne le v izvrstnega interpreta sevdaha (kitara, tambur, vokal), ki je s pesmijo prekri\u017earil dobr\u0161en del Evrope (tudi v Azijo in Ameriko ga je \u017ee zaneslo), ampak tudi v obetajo\u010dega songwriterja, izku\u0161enega pedagoga (njegove delavnice SevdahLab ponujajo izvrsten vpogled v glasbeno in \u00bbzanatsko\u00ab oziroma obrtni\u0161ko zgodovino \u017eanra), kuratorja, producenta in promotorja (z izdajo albumov novemu in staremu sazliji, \u0106amilu Metiljevi\u0107u in Jusufu Brki\u0107u, je dal ponovno veljavo starej\u0161emu na\u010dinu izvajanja sevdalink), radijskega voditelja\/urednika (nekaj let je na Radiju Sarajevo pripravljal tedensko oddajo Sevdah Changes<\/em>), raziskovalca in pisatelja.<\/p>\n

Pred dvema mesecema je v mali, \u010drno-zlati knji\u017eici z naslovom Sevdah \u2013 muzi\u010dko putovanje kroz tri stolje\u0107a<\/em> na stopetdesetih straneh kriti\u010dno obelodanil in ovrednotil zgodovino sevdaha kot poetskega, glasbenega, \u017eanrskega, politi\u010dnega, sociolo\u0161kega fenomena. Z lastnim neutrudnim delom kot tudi z anga\u017emajem celotne nove generacije izvajalcev\/k, raziskovalcev\/k in ljubiteljev\/ic sevdaha ponuja nastavke za nova poglavja. Knjigo zato\u00a0zaklju\u010duje s pomembnim sporo\u010dilom: \u00bbZa njegovo (sevdah \u2013 op. K.J.) nadaljnjo rast je potreben odnos do prihodnosti. \u017dal so nas konzervativci tako dobro strenirali, da o tradiciji razmi\u0161ljamo zgolj iz perspektive \u017ealovanja za preteklostjo, zato nam tudi sintagma bodo\u010dnost sevdaha<\/em> zveni nenavadno. \u010ce izvajate sevdah in mislite, da se v njem ne da\u00a0povedati ni\u010d novega, ste vnaprej mrtvi.\u00ab<\/p>\n

Imamovi\u0107 je emancipator sevdaha, njegov u\u010denec in hkrati tudi u\u010ditelj. Sodobni erudit. Vrsta, ki tako v glasbenih kot tudi v ostalih intelektualnih, humanisti\u010dnih in umetni\u0161kih srenjah danes postaja redkej\u0161a od sibirskih tigrov.<\/p>\n

S svojo mednarodno, \u00bbex-Yu\u00ab glasbeno ekipo (Ivana \u0110uri\u0107 \u2013 violina, Nenad Kova\u010di\u0107 \u2013 tolkala, Ivan Mihajlovi\u0107 \u2013 elektri\u010dni bas) se bo v okviru jesenske evropske turneje ta teden ustavil v ljubljanskem Kinu \u0160i\u0161ka (29.9.), mariborskem Narodnem domu (30.9.) ter novome\u0161kem Kulturnem centru Janeza Trdine (1.10.).<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Ton Maas<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

ENA Ob pisanju o Damirju Imamovi\u0107u malone nikomur ne uide omemba patrilinearnega glasbenega pedigreja \u2013 vnuk Zaima, sin Ned\u017eada Imamovi\u0107a. Nekateri bodo celo trdili, da ima\u0161 sevdah v krvi (zdaj se \u017ee nevarno pribli\u017eujeva \u00bbkrvi in tlem\u00ab, pa \u0161e za\u010dela nisva), da je znanje sevdaha dedno, da se na dober star na\u010din kot neka zaveza prena\u0161a iz generacije v generacijo. Kako in kdaj te je sevdah pravzaprav zares potegnil? Domnevam, da anatomija melanholije, \u010drni \u017eol\u010d ali nekak\u0161en klic \u00bbsevdah DNK-ja\u00ab s tem niso imeli kaj dosti opraviti?<\/strong><\/p>\n

Veliko je stvari, v katere se rodi\u0161 in jih ne more\u0161 izbirati \u2013 dru\u017eina, genetika, dru\u017ebeni kontekst. Vedno mi je bilo banalno jahati na tem, \u0161e posebej v teh \u010dasih povampirjenja sorodstvenih odnosov, v katerih poreklo postaja pomembnej\u0161e od dela. Jaz pa verjamem v delo. Ali, povedano z drugimi besedami, \u00bbtisto, kar si\u00ab se ne zvaja zgolj na poreklo, ampak na \u00bbtisto kar si naredil\u00ab. \u017dal mnogi zaradi lastne povr\u0161nosti pri\u010dakujejo, da se bom pretvarjal, da sem Zaim ali Ned\u017ead in so razo\u010darani, ko vidijo, da temu ni tako. Iz samo njim znanih razlogov mi zamerijo, da \u00bbnisem kot dedek\u00ab, ne da bi pomislili, da moj namen nikoli ni bil \u00bbbiti dedek\u00ab. V sevdahu je pomembno najti svojo pot, ne pa kogarkoli posnemati.<\/p>\n

Ne morem natan\u010dno prepoznati trenutka, ko me je sevdah \u00bbzgrabil\u00ab. Klju\u010dne stvari so se zame zgodile med letoma 2002 in 2004. Takrat sem sprevidel, da je sevdah izjemno umetni\u0161ki, intelektualen in politi\u010dno potenten \u017eanr, ter da bi ukvarjanje z njim lahko zadovoljilo moje raznolike potrebe. Seveda se ni za\u010delo vse tako premi\u0161ljeno, \u010detudi je danes je videti, kot da je bilo tako.<\/p>\n

DVE \u017de ve\u010d kot desetletje se intenzivno ukvarja\u0161 s sevdalinkami (kot izvajalec, raziskovalec, kurator ipd.). Zdi se, da bolj, ko se poglablja\u0161 vanje, bolj te privla\u010dijo, ne glede na nacionalne, politi\u010dne, dru\u017ebene, etni\u010dne, jezikovne, spolne in ostale ideolo\u0161ke manipulacije v zvezi z njimi (ali pa prav zato). Od kje pravzaprav izvira ta fascinacija, ko pa se okoli njih prepleta toliko mitologije, ideologije in zmotnih predstav? Kako se spoprijema\u0161 z njimi? Sloviti antropolog Levi-Strauss je neko\u010d dejal, da so miti dobri za misliti.<\/strong><\/p>\n

Res je, miti mi\u0161ljenju dajejo obliko, pa \u010de jih ho\u010de\u0161 upravi\u010diti ali pa nanje kriti\u010dno gledati. Prepri\u010dan sem, da se v prvem primeru ne pride kam dale\u010d, vsaj ne dlje od papagajskega ponavljanja fraz, ki ni\u010desar ne pomenijo (\u00bbprvotno\u00ab, \u00bbnarodno\u00ab ipd.).<\/p>\n

Mislim, da je danes v sevdahu najva\u017enej\u0161i proces prav demitizacija. V knjigi, ki sem jo nedavno objavil, sem to imenoval granjenje novega znanja o sevdahu. To znanje bi bilo specifi\u010dno \u00bbsevdalijsko znanje o sevdahu\u00ab in bi vklju\u010devalo mnogo perspektiv, podatkov, obrtni\u0161kih in umetni\u0161kih postopkov. Mislim, da bi edino tak\u0161en proces lahko emancipiral ne zgolj posameznike\/ce, ki se ukvarjajo s sevdahom in ga imajo radi\/e, ampak \u017eanr kot celoto.<\/p>\n

TRI Mlada, povojna generacija izvajalcev sevdaha, je ponudila nove razmisleke in razvila nove estetike pristope do izvajanja gradiva. Kaj se je zgodilo s sevdalinkami po bosanski vojni, in kako je to vplivalo na va\u0161o percepcijo sevdaha? Ali je na vas vplival tudi sevdah v izgnanstvu (npr. skupine, kot so bile v 90ih ljubljanski Dertum in Vali, ki so jih sestavljali begunci\/ke iz BiH)? Katera so najpomembnej\u0161a in najbolj relevantna vpra\u0161anja, ki jih zastavljajo sevdalinke\/sevdah in kako odgovoriti nanje? <\/strong><\/p>\n

Veliko pomembnih vpra\u0161anj. Sam niti ne verjamem, da je sevdah umetnost \u00bbenega ob\u010dutja\u00ab (\u017ealosti, melanholije, ljubezni), ampak mislim, da je vse sestavni del zrelega \u017eanra, ki lahko vsebuje mno\u0161tvo tematik. Zgodba o vojni in zadregi z identiteto je ena najpomembnej\u0161ih zgodb. Glasba je vedno povezana z identiteto, njenim odkritjem in izgubo, prisvajanjem in zavrnitvijo.<\/p>\n

Zato mislim, da ni naklju\u010dje, da je novi val sevdaha pravzaprav iz\u0161el iz kroga ljudi, ki so bili v identitetnem smislu v 90. letih morda najbolj prizadeti, to so bili begunci v Sloveniji. Spominjam se, da je bil prvi cede Dertuma zelo vpliven in poslu\u0161an, in kar je najpomembnej\u0161e \u2013 bil je znak, da sevdah ni glasba starih ljudi, kar je v nekem trenutku postal. Tudi mene je na nek na\u010din Farah Tahirbegovi\u0107 (nekdanja pevka Dertuma) usmerila k sevdahu in na vse okoli njega.<\/p>\n

\u0160TIRI Spominjam se bosanskih protestov proti korupciji in var\u010devalnim ukrepom pred dobrima dvema letoma, tvojega anga\u017emaja in fotografije, ki je zaokro\u017eila po spletu, na kateri v mno\u017eici s kitaro prepeva\u0161 sevdalinke. Kako se sevdalinke vklapljajo v ta kontekst? Imam ob\u010dutek, da v tej zgodbi ne gre le za umetni\u0161ko, ampak tudi za ostale oblike in odtenke svobode. Konec koncev si svojo lanskoletno multimedijsko razstavo o sevdahu poimenoval Sevdah \u2013 umetnost svobode<\/em>.<\/strong><\/p>\n

Verjamem, da tradicija kot tak\u0161na ne obstaja. Ni vse, kar se je zgodilo v preteklosti, tradicija zgolj zato, ker smo si nekaj zapomnili. Tradicija se gradi v odnosu do preteklosti in mi smo tisti, ki izbiramo, kaj se nam iz te tradicije zdi pomembno. Nekomu sevdah predstavlja pesem, ki slavi patriarhalno dru\u017ebo, meni pa v tem pogledu predstavlja ravno nasprotno \u2013 pesem, ki nenehno izpostavlja zatiranje vseh, ki so vklju\u010deni v to zgodbo patriarhata \u2013 \u017eensk, mo\u0161kih, otrok\u2026<\/p>\n

Moje poudarjanje ideje svobode ali emancipacije je zato iz\u0161lo iz prepri\u010danja, da je sevdah lahko aktualen in sodoben, obenem pa ne be\u017eati od zavetrja identitete, s katero kot dru\u017eba te\u017eko \u017eivimo.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>
Damir Imamovi\u0107 Sevdah Takht, foto: Imrana Kapetanovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

PET Tvoj novi album, ki je iz\u0161el za ugledno zalo\u017ebo Glitterbeat, zveni precej druga\u010de od ostalih petih albumov (recenzijo si lahko preberete TUKAJ<\/a>). Na prej\u0161njih je bilo namre\u010d mo\u010d sli\u0161ati ve\u010d jazz estetike (dolge sola\u017ee, improvizacije, deviacije od glasbenih norm), medtem ko Dvojka zveni bolj ukro\u010deno, strukturirano, na neki na\u010din celo tradicionalno. Je bila ta odlo\u010ditev prisotna \u017ee pred nastankom, ali se je pojavila v procesu aran\u017eiranja, snemanja? Kaj je k zvoku tria doprinesla nova \u017eenska mo\u010d, sarajevska violinistka Ivana \u0110uri\u0107? Ker ostala \u010dlana benda ne prihajata iz Sarajeva oz. Bosne, se dobivate pred koncerti. Takrat intenzivno vadite in se dru\u017eite. Ali tudi drugim bendom priporo\u010da\u0161 tak na\u010din dela?<\/strong><\/p>\n

Pomiril sem se z dejstvom, da pri mojem delu obstaja ve\u010d te\u017eenj \u2013 ena je zelo komunikativna, druga precej nekomunikativna, tretja inovatorska, \u010detrta pa zelo tradicionalna. Vsako od njih razli\u010dno ob\u010dinstvo razli\u010dno sprejema in ni \u010dudno, da po znatnem \u0161tevilu izdaj v relativno kratkem \u010dasu nekatere izmed njih prevladujejo.<\/p>\n

Dvojka je nastajala malo dlje od ostalih albumov, bila je bolje pripravljena in na njej sem prvi\u010d delal z resnim producentom (Chris Eckman \u2013 op. K.J.), ki nam je pomagal, da smo premislili celo zadevo. Ivana je v to zgodbo pri\u0161la lani, manj kot leto dni pred snemanjem albuma. Prinesla je bolj tradicionalni zvok in presenetljivo individualen pristop k violini.<\/p>\n

Ne ve, \u010de bi lahko priporo\u010dil na\u0161 na\u010din dela. Dejstvo je, da so vaje najbolj\u0161e, ko se zberemo zaradi vaj samih, a \u010de \u017eivi\u0161 v istem mestu, se to redko zgodi, saj se vsem vedno kam mudi. Ko sem zberemo pred turnejo ali za katero drugo prilo\u017enost, nekaj dni delamo in smo povsem \u00bbnoter\u00ab. Po mojem mnenju je koncentracija pomembnej\u0161a od vsega ostalega.<\/p>\n

\u0160EST Za\u010del si pisati avtorske sevdalinke (Sarajevo, Lepa Zejno ipd.) in zdi se, da tudi drugi mladi izvajalci sevdaha v tem trenutku po\u010dnejo isto. Kako se pi\u0161ejo nove sevdalinke, na kaj vse je treba biti pozoren? Pred kratkim si izdal prej omenjeno malo \u010drno knji\u017eico z naslovom Sevdah \u2013 glasbeno potovanje skozi tri stoletja<\/em>. Kak\u0161ne odzive prejema v tvoji domovini, kjer imajo ljudje zelo raznolika in trdna stali\u0161\u010da o tem, kaj sevdah je oziroma kaj naj bi moral biti?<\/strong><\/p>\n

Pesmi, ki jih pi\u0161em (besedila, glasbo in aran\u017emaje), na nek \u010duden na\u010din vpisujem v tradicijo sevdaha in prepri\u010dan sem, da mnogi, ki niso navajeni kakr\u0161nih koli premikov znotraj tradicije, tega ne bodo razumeli. Ali bodo te pesmi neko\u010d res postale sevdalinke, bo odgovoril \u010das. Jaz bom v vsakem primeru nadaljeval s pisanjem, a brez posebnih namer \u2013 pesmi se pojavljajo same od sebe.<\/p>\n

Kar se knjige ti\u010de, so reakcije, ki jih dobivam od strokovne in prijateljsko naklonjene javnosti, \u010dudovite. Mislim, da tak\u0161na knjiga, ki govori o razvoju sevdaha kot umetnosti, in ne sku\u0161a nekomu prodajati svojega ideolo\u0161kega pogleda na svet (\u010deprav je seveda jasno, iz katere smeri prihajam) deluje v smislu izpolnitve neke osnovne potrebe. Vendar pa je, vsaj kar se ti\u010de BiH, ta sprejem zaenkrat bolj zasebne narave, ni \u0161e nekih resnih (pozitivnih ali negativnih) analiz ali kritik.<\/p>\n

SEDEM\u00a0Glede na to, da se uveljavlja\u0161 na world music sceni \u2013 na kaj naj bo izvajalec in \u00bbambasador sevdaha\u00ab (ameri\u0161ki Huffington Post<\/em> te je celo oklical za kralja sevdaha) pozoren, ko vstopa v svet globalnega glasbenega posla? In nazadnje \u2013 kar nekaj let je \u017ee minilo, odkar si na Jazz Cerkno d\u017eemal s cerkvenimi zvonovi. Vse od takrat si reden in dobrodo\u0161el gost v teh krajih. Kako ste si zamislili \u010detrtkov nastop v Kinu \u0160i\u0161ka?<\/strong><\/p>\n

Nikoli nisem hotel, da se me predstavlja kot kralja. O\u010ditno morajo novinarji kdaj pa kdaj dramatizirati stvari, da bi vzbudili pozornost, a kralj pa\u010d no\u010dem biti. To je mukotrpen in dolgo\u010dasen posel \u2013 protokolarnosti, pobiranje davkov, vzdr\u017eevanje statusa quo in miru v hi\u0161i. To me nikoli ni zanimalo.<\/p>\n

Moja strast do sevdaha prihaja iz zgodb manj\u0161in, ki i\u0161\u010dejo svoje mesto pod soncem. Poleg tega je glasba umetnost in ne \u0161port, in kjer se glavna tekma ne odvija med umetniki samimi, ampak med umetnikom in gradivom. V tem ni glavnega, ni kralja. Kljub temu razumem \u010dlove\u0161ko potrebo po ocenjevanju.<\/p>\n

Moj prvi nastop v Sloveniji se je zgodil na festivalu Jazz Cerkno pred dobrimi osmimi leti. Po tem sem v razli\u010dnih zasedbah ve\u010dkrat nastopal na Drugi godbi, v Cankarjevem domu in drugje. Tokrat prina\u0161amo nekaj popolnoma novega \u2013 prvi\u010d se predstavljamo kot kvartet, kateremu se je pridru\u017eila sarajevska violinistka Ivana \u0110uri\u0107. Predstavili bomo nove pesmi in album, ki nam je dal sve\u017eega vetra v jadra. Poleg tega \u0161e nikoli nismo igrali v Kinu \u0160i\u0161ka, tako, da je vznemirjenje na vrhuncu. Sodelavci tega koncerta so poleg Kina \u0160i\u0161ke \u0161e Druga godba in na\u0161a draga zalo\u017eba Glitterbeat Records, ki ima sede\u017e prav v Ljubljani. Iskreno upam, da bomo napravili ve\u010der, ki ga bodo pomnili vsi, ki imajo radi sevdah in pokazali novo sevdalijsko zgodbo, ki jo razvijamo.<\/p>\n

 <\/p>\n