{"id":15350,"date":"2016-09-28T02:54:01","date_gmt":"2016-09-28T00:54:01","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15350"},"modified":"2016-09-28T03:28:03","modified_gmt":"2016-09-28T01:28:03","slug":"stanley-buckwheat-dural-1947-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15350","title":{"rendered":"Stanley “Buckwheat” Dural (1947 – 2016)"},"content":{"rendered":"

Pogovor s Stanleyem “Buckwheatom” Duralom<\/strong> je Jane Weber posnel v studiu Radia Slovenija pred nastopom Buckwheat Zydeco<\/a><\/strong> na Drugi godbi leta 1996, intervju je bil objavljen pod naslovom <\/span><\/em>Glasbo mora\u0161 imeti rad<\/span>\u00a0<\/strong> v Muski \u0161t. 1 leta 1996.<\/span><\/em><\/p>\n

\"buckwheat_zydeco\"
http:\/\/buckwheatzydeco.com\/press\/<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Povejte nam kaj o svoji mladosti. Kdaj ste vzljubili glasbo in kdo so bili va\u0161i prvi vzorniki?<\/strong><\/p>\n

Glasba je bila pravzaprav \u017ee v moji dru\u017eini. O\u010de je vsak dan mojega \u017eivljenja, kolikor se spominjam, igral harmoniko, mati je doma prepevala spirituale, starej\u0161i brat pa je igral klavir. Klavir smo imeli vedno pri hi\u0161i, v\u010dasih celo dva. Sku\u0161al sem igrati na klavir in se igranja nanj za\u010del u\u010diti \u017ee zelo zgodaj, s petimi leti. Svoje orgle sem dobil, ko mi je bilo devet let. Tedaj sem za\u010del poklicno kariero na odru. Moja junaka sta bila Fats Domino in Little Richard, zaradi igranja na klavir, in nekateri bluesovski pevci, recimo Lightnin’ Hopkins in Muddy Waters. Najbolj sta me privla\u010dila rock’n’roll in blues. To je bilo tisto, kar sem poslu\u0161al. Vsak dan sem poslu\u0161al tudi o\u010deta, kako je igral na harmoniko, vendar je sam nisem preve\u010d rad igral. Moji glasbeni vplivi so se vseeno za\u010deli doma.<\/p>\n

Spomnim se, da ste na za\u010detku igrali funk.<\/strong><\/p>\n

Rad imam funk. Dolgo sem ga igral. Funk je v moji glasbi sli\u0161ati tudi danes, skoraj v vsaki pesmi ga lahko sli\u0161ite. Kot sem \u017ee rekel, sem za\u010del nastopati z devetimi leti, ko sem v spremstvu mo\u010dne rhythm and bluesovske zasedbe Sammy And The Untouchables<\/em> po Louisiani igral rock’n’roll in funk. Tak\u0161en mo\u010dan rhythm and blues smo igrali do leta 1975. Harmoniki sem se za\u010del posve\u010dati leta 1979, takoj po tistem, ko nisem ve\u010d igral Hammondovih orgel za kralja zydeca Cliftona Chenierja.<\/p>\n

Kako pa ste dokon\u010dno tako globoko vzljubili zydeco?<\/strong><\/p>\n

Mnenje o igranju na harmoniko sem spremenil, ko sem za\u010del igrati orgle v zasedbi Cliftona Chenierja. Do tedaj sem zydeco ostro kritiziral. Nisem ga prenesel, kajti moj o\u010de je harmoniko igral vsak dan, lahko bi rekel skoraj nepretrgoma vseh 24 ur, zato mi je harmonika presedala. Mislil sem, da je to glasba stare generacije, glasba mojega o\u010deta in ne moja glasba, glasba moje generacije. Sodelovanje s Cliftonom Chenierjem pa me je povsem spreobrnilo. Neupravi\u010deno sem kritiziral nekaj, kar ima korenine v kulturi. Nau\u010dil sem se, da tistega, \u010desar ne pozna\u0161, ne sme\u0161 kritizirati. To je bila dobra \u0161ola zame. Danes zato govorim mladim: ‘\u010ce \u010desa ne razumete, se o tem pou\u010dite, kajti jutri s tak\u0161nim mi\u0161ljenjem ne boste pri\u0161li ni\u010d dlje kot do tam, kjer ste danes.’ Chenierjeva glasba me je popolnoma prevzela. Prvi\u010d sem z njim nastopil nekega ve\u010dera v klubu v svojem doma\u010dem mestu Lafayette; povabil me je, naj se mu pridru\u017eim kot organist. Odlo\u010dil sem se poskusiti, saj se z o\u010detom nisva preve\u010d dobro razumela; nikoli me ni pri\u0161el poslu\u0161at, ko sem igral funk in rock’n’roll. Sploh ni \u017eelel, da bi njegov sin igral orgle; \u017eelel je, da bi igral harmoniko. Nisva bila v dobrih odnosih, dokler se nisem pridru\u017eil Cliftonu Chenierju. Tistega ve\u010dera sem se vabilu odzval, da bi ustregel o\u010detu. Nameraval sem igrati le tisto no\u010d, vendar sem v zasedbi ostal dve leti. Nastop je bil podoben eksploziji, energija je bila na vrhuncu in nisem mogel verjeti, da se da tako igrati na harmoniko. Zaljubil sem se vanjo.<\/p>\n

Kako pa je danes v Lafayettu?<\/strong><\/p>\n

Kar se ti\u010de zdaj\u0161njega dogajanja v klubih, je \u010dudovit El Sid O’s Rhythm and Blues Club<\/a>. S Sidovim bratom sva dobra prijatelja in tudi on je vedno bolj priljubljen harmonikar. Vedno ve\u010d njegovih uspe\u0161nic lahko sli\u0161imo na glasbenih lestvicah. Zapomnite si ime Nathan Williams and His Zydeco Cha-Chas<\/a>. \u010ce \u017eelite resni\u010dno dobro zabavo, morate priti v Louisiano; klub El Sid O’s je pravo mesto! Tam najdete zydeco in blues.<\/p>\n

Vrniva se h glasbi Cliftona Chenierja. Kako glasbo tega pomembnega glasbenika \u010dutite danes?<\/strong><\/p>\n

\u010ce ne bi bilo Cliftona Chenierja, jaz danes ne bi igral te glasbe. On je bil moj navdih. Govoril mi je, naj se ne sramujem svoje kulture. Naj igram zydeco, saj je to moja glasba, glasba, ki je del mene. Ni mi je treba hoditi iskat drugam, ker je \u017ee tu. \u010ce ne bi bilo njega, ne bi bilo ne glasbenikov, kot sem jaz, ne glasbe, ki temelji na \u010drnski tradicionalni; ne bi bilo kreolskega zydeca in cajuna za mlaj\u0161e generacije. Verjemite mi, \u010de ne bi bilo njega, jaz danes ne bi bil tukaj.<\/p>\n

Kako je <\/strong>Clifton<\/strong> Chenier vplival na vas in zakaj ga cenite?<\/strong><\/p>\n

Veliko sem se nau\u010dil. Sem zelo \u017eilav glasbenik, igral sem razli\u010dne glasbene sloge, predvsem pa zelo rad igram. Ni va\u017eno, za kak\u0161no zvrst gre, vedno dam vse od sebe. Prav tega sem se nau\u010dil od Cliftona Chenierja, kajti ko je on stopil na oder, je prostor preplavila energija. Denar ni pomemben, pomembno je, kaj rad po\u010dne\u0161. Rekel bi takole. So ljudje, ki pravijo, da z igranjem zaslu\u017eijo, vendar mora\u0161 imeti glasbo najprej v srcu. Ni\u010d nimam proti temu, da si kdo z glasbo slu\u017ei denar, vendar mora\u0161 imeti glasbo predvsem rad, rad mora\u0161 imeti tisto, kar dela\u0161. Jaz u\u017eivam v tem, kar po\u010dnem.<\/p>\n

Katero obdobje Chenierjevega ustvarjanja imate najraje?<\/strong><\/p>\n

Njegovo glasbo poznam od tedaj, ko sem ga spoznal, to je od leta 1976. Moj o\u010de in Clifton Chenier sta bila zelo dobra prijatelja. On ga dobro pozna, jaz pa sem njegovo glasbo dobro spoznal \u0161ele, ko sem igral z njim. Pesmi, ki jih je igral prej, sem spoznaval na odru, igral sem jih in vse so mi bile neznansko v\u0161e\u010d. Torej poznam tudi njegovo starej\u0161o glasbo. Od dne, ko sem se mu pridru\u017eil, pa do zadnjega dne sodelovanja z njim sem se povsem zavedal njegove veli\u010dine. Njegova veli\u010dina sta bili glasba in kultura, v njegovi glasbi so prevladovale korenine.<\/p>\n

Kako se spominjate nastopov Cliftona Chenierja, posebno tistih, pri katerih ste bili zraven?<\/strong><\/p>\n

Ko si na odru s Cliftonom Chenierjem, tega ne pozabi\u0161. Ne pozabi\u0161 nobenega izmed 365 dni, spominja\u0161 se vsakega posebej, kajti vedno je bilo razburljivo in neprekosljivo. Bil je preprosto \u010dlovek, poln energije. Tako je bilo vse do njegove smrti. Njegovi nastopi so trajali po \u0161tiri ure skupaj, energija je bila tako mo\u010dna, da si si, ko je bilo koncerta konec, rekel: ‘Kako hitro je \u010das minil.’ \u0160tiri ure so se zdele kot ena, kajti vse je potekalo tako gladko. Bil je zelo profesionalen glasbenik; zavedal se je, da je na odru zato, da se razdaja v igranju.<\/p>\n

Kak\u0161no pa je va\u0161e mnenje o vplivu Amedeeja Ardoina<\/a> na cajun in zydeco?<\/strong><\/p>\n

Ta dru\u017eina je nastopala ve\u010d generacij, bili so med najve\u010djimi glasbeniki tistega obdobja. Moje poznavanje Ardoinov ni preve\u010d dobro, vendar vem, da je bila vsa dru\u017eina zelo predana glasbi in danes pomeni korenine zydeca. To so bili zelo profesionalni ljudje.<\/p>\n

Kdaj ste za\u010deli pisati svoje pesmi in o \u010dem govorite v njih?<\/strong><\/p>\n

Vedno sem sam pisal pesmi, ki jih igram, izvajam pa tudi veliko priredb. S skupino aran\u017eiram pesmi in jih prilagodim zvoku harmonike in zydeca. Moja glasba govori o resni\u010dnosti. Ko igram zydeco, mislim na sre\u010dne ljudi, ki se vedno smejijo in ple\u0161ejo. To so pesmi, ki te razvedrijo, ko si \u017ealosten. To ni tak\u0161na zvrst glasbe kot, recimo, \u017ealostni blues, ki te zamori. \u010ce si oto\u017een in \u017eeli\u0161 ostati oto\u017een, nikar na prihajaj na tak\u0161ne predstave, kajti ko bo\u0161 od\u0161el, zaradi velike zabave gotovo ne bo\u0161 ve\u010d \u017ealosten. To je tisto, kar nosim v srcu, pa naj prideta dva ali pa dva tiso\u010d ljudi; nasmeh na licu mi pove, da sem na dobri poti. Nenehno moram \u010dutiti, da z glasbo osre\u010dujem ljudi. Na svetu je \u017ee tako ali tako preve\u010d \u017ealostnih obrazov.<\/p>\n

https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=3XqmkSWx4Rk<\/p>\n

Kaj je bil glavni razlog, da ste ustanovili skupino, ki igra zydeco?<\/strong><\/p>\n

Prvo skupino sem imel leta 1971; imenovala se je Buckwheat And The Hitchhikers<\/em>. Nastopal sem s petnajstimi glasbeniki. Tega, kar delam od leta 1975, nisem po\u010del nikoli prej v \u017eivljenju. Sploh nisem prepeval. Pel sem nekaj spremljevalnih vokalov pri Cliftonu Chenierju, vendar kot glavni pevec nisem nastopal. Do leta 1979 nisem nikoli igral harmonike. V moji prvi zasedbi Buckwheat And The Hitchhikers – z njo sem igral do leta 1975 – je bilo petnajst zelo razli\u010dnih mlaj\u0161ih glasbenikov. Ko sem si vzel leto dni po\u010ditka, sem dobil povabilo od Cliftona Chenierja. Mislil sem, da bo to dobra sprememba zame. Tudi z o\u010detom se do tedaj nisva dobro razumela. Ko sem za\u010del igrati s Cliftonom Chenierjem, pa sva postala najbolj\u0161a prijatelja. Tedaj sem sklenil, da bom v svoji novi skupini igral harmoniko. Imel sem te\u017eave, ker nisem mogel najti dobrih pevcev. Vedel sem sicer zanje, vendar niso \u017eeleli peti z mano, saj so me poznali le kot organista. Niso si mogli predstavljati, da bi Buckwheat lahko igral harmoniko. Tako sem bil primoran peti sam in to po\u010dnem \u0161e danes. To je moja druga zasedba, gre nam dobro, ljudje prihajajo na na\u0161e koncerte, posneli smo petnajst albumov in s to zasedbo sem prepotoval veliko ve\u010d dr\u017eav kot s prvo. Za name\u010dek sva se z o\u010detom zelo zbli\u017eala. To je bila torej dobra poteza.<\/p>\n

Va\u0161e igranje na harmoniko je nekaj posebnega. Kak\u0161en je bil razvoj va\u0161ega lastnega sloga?<\/strong><\/p>\n

Ko sem prvi\u010d igral zydeco, sem se odlo\u010dil, da nekaj \u010dasa ne bom igral ni\u010d drugega. Tej glasbi sem \u017eelel dati prilo\u017enost. Odlo\u010dil sem se: \u010de bom igral to glasbo, jo bom igral za vse generacije. Do tedaj sem bil eden najve\u010djih kritikov zydeca, zanj sem dolgo mislil, da je glasba stare generacije. Za\u010del sem igrati za stare in mlade. Vse se je dogajalo zelo hitro. Ljudje so \u010dutili tako, kot sem \u010dutil jaz. Sploh nisem vedel, da harmonika to zmore. Mislil sem, da se jo lahko igra le na en na\u010din, jaz pa sem popolnoma spremenil njen repertoar. Vnesel sem malo rock’n’rolla, bluesa in funka.<\/p>\n

Povejte mi kaj ve\u010d o vplivu rhythm and bluesa v svoji glasbi.<\/strong><\/p>\n

Funk Jamesa Browna, skupina Neville Brothers in funk iz New Orleansa, ljudje, kot so Bobby Womack in Aretha Franklin, veliko sta me nau\u010dila tudi Rufus Thomas in Chaka Khan. Tako veliko razli\u010dnih ljudi je vplivalo name, kajti zares se veliko dogaja. V bluesu so to B. B. King, Little Milton, Albert Collins, Albert King, veliko je bluesovskega vpliva. Poslu\u0161am veliko bluesa, veliko funka, na sploh poslu\u0161am veliko razli\u010dne glasbe, kajti vedno se u\u010dim. Nikoli nisi prestar, da se ne bi \u0161e \u010desa nau\u010dil. Moji prijatelji iz skupine Los Lobos igrajo tex mex. Rad poslu\u0161am vse zvrsti glasbe. Imam prijatelja Paquita s Karibov, ki je saksofonist. Poslu\u0161am glasbo razli\u010dnih kultur, tudi rap. To sicer \u0161e ne pomeni, da mi je v\u0161e\u010d vsaka pesem, vendar najdem tisto, kar mi je v\u0161e\u010d, in iz tega \u010drpam in se u\u010dim. Nikoli ne zapiram vrat. U\u0161esa imam vedno na \u0161iroko odprta.<\/p>\n

Va\u0161 slog zydeca je bil izoblikovan \u017ee na prvih albumih. Kako vam je v vseh teh letih uspelo ostati zvest svojim na\u010delom?<\/strong><\/p>\n

V\u010dasih je to zelo te\u017eko. Vendar, ko ustvarja\u0161 nekaj, kar ti je zelo pomembno, zame je to glasba, ne sme\u0161 pustiti, da te zmotijo ali ti vzamejo pogum \u017ee majhne te\u017eave. Zavedam se, da mi je glasba najpomembnej\u0161a, da je na prvem mestu. Vse drugo ni tako pomembno, in zato za druge stvari ne skrbim preve\u010d. Povsod pustim, da gre kaj narobe, razen pri glasbi. Zelo sem ji predan. \u010ce si prepri\u010dan, da je glasba tisto, kar zna\u0161 najbolje, je to v redu. \u010ce pa nisi prepri\u010dan, si mora\u0161 najti kaj drugega.<\/p>\n

Bil sem vesel, ko sem Willieja Nelsona sli\u0161al peti skladbo Man With The Blues<\/em> na va\u0161i plo\u0161\u010di Five Card Stud<\/em>. Kako se spominjate tega snemanja?<\/strong><\/p>\n

\u017de dolgo sem obo\u017eevalec Willieja Nelsona. Rad imam country and western, Charlie Pride je osupljivo dober pevec. To sta moji legendi. Ko sem Willieja Nelsona osebno spoznal – to je bilo v studiu v Austinu v Teksasu, ko sva snemala njegovo pesem, pravzaprav eno prvih pesmi, kar jih je posnel – je bilo enkratno. Sre\u010den je bil, da sem izbral eno njegovih pesmi za plo\u0161\u010do. Zelo profesionalen je, in to zelo cenim. Ni veliko ljudi, ki so tako prijazni in prijetni. V\u010dasih je treba dolgo iskati in izbirati med \u0161tevilnimi glasbeniki, preden najde\u0161 pravega \u010dloveka. Jaz sem izbral Willieja Nelsona.<\/p>\n

Kak\u0161na bo prihodnost zydeca?<\/strong><\/p>\n

Prihodnosti zydeca doma in v svetu ne morem napovedati. Vesel sem, da je ta glasba danes navzo\u010da po vsem svetu, saj je bila neko\u010d omejena le na jugozahodno Louisiano in namenjena predvsem dru\u017einski zabavi. Vesel sem, da sem jo lahko do\u017eivljal z ljudmi iz Lousiane. Ta glasba bo torej prav gotovo \u0161e tu, ne glede na to, ali bo na radiu in ali jo bodo poslu\u0161ali povsod ali ne. Vedno jo bodo igrali za doma\u010do zabavo, tako kot v obdobju starih generacij. Ta glasba ne bo nikoli izginila. Moji otroci, moji vnuki in njihovi otroci bodo \u0161e dolgo poslu\u0161ali zydeco. \u0160e naprej bi rad delal to, kar delam zdaj, in upam, da se bom neko\u010d vrnil v tvojo de\u017eelo in ti zaigral nekaj glasbe ter te zapustil z nasmehom na obrazu. Moji na\u010drti so \u0161e naprej snemati in ustvarjati glasbo. Tega se zelo veselim.<\/p>\n

 <\/p>\n

S klikom vstopite v BUCKWHEATOV SVET<\/strong><\/a><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n