{"id":15411,"date":"2016-10-12T12:05:02","date_gmt":"2016-10-12T10:05:02","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15411"},"modified":"2016-10-12T12:05:02","modified_gmt":"2016-10-12T10:05:02","slug":"john-prine-for-better-or-worse-ohboy-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15411","title":{"rendered":"John Prine – For Better, Or Worse (OhBoy, 2016)"},"content":{"rendered":"

\"prine_better\"<\/p>\n

Prine se od 2015 ni oglasil z avtorskim albumom, a kljub nev\u0161e\u010dnostim z zdravjem neumorno nastopa, med \u00bbpremorom\u00ab pa je izdal plo\u0161\u010do duetov z Macom Wisemanom, arhivske posnetke iz \u010dasov pred prvo plo\u0161\u010do, koncertni album in tako naprej. Iz\u0161la je tudi biografija. Avgusta je ponatis na vinilu do\u017eivel njegov prvi album duetov s pevkami alt-countryja in folka, In Spite Of Ourselves<\/em>, skoraj takoj zatem pa obelodanja drugi del te zgodbe, plo\u0161\u010do For Better, Or Worse<\/em>, kjer se z izbranimi prijateljicami loteva countryjevskih standardov.<\/p>\n

Poleg njegove soproge Fione, ki se mu pridru\u017ei v predelavi stare uspe\u0161nice zasedbe Ink Spots My Happiness<\/em>, ki naj bi bila med drugim tudi prvi studijski posnetek Elvisa Presleyja, in vedno dobrodo\u0161le Iris DeMent (v dveh izvedbah), je na plo\u0161\u010di nekak\u0161en jagodni izbor \u00bbalternativnega\u00ab (Susan Tedeschi, Alison Krauss) in popularnega (Kacey Musgraves, LeAnn Womack, Miranda Lambert). Prine v kratkih dokumentar\u010dkih ob izidu navdu\u0161eno govori o sodelovanju z Mirando, s katero je posnel Williamsovo Cold, Cold Heart<\/em>, Kacey, ki je med drugim napisala zabavljico Burn One With John Prine<\/em>, pa se pojavi v pesmi Mental Cruelty <\/em>(morda se spomnite izvedbe Rose Maddox in Bucka Owensa).<\/p>\n

Pohvaliti je treba nepretencioznost projekta, kar pomeni zlasti, da je glasbena spremljava nevsiljiva in \u00bbneproducirana\u00ab, narejena v nekak\u0161nem countrypolitanskem alter-nashvillskem slogu brez privitih bobnov in sr\u0161e\u010dih kitar, egotizma takisto ni, a z izjemo omenjenih dveh duetov z Iris DeMent, ki je prednja\u010dila \u017ee na prvi plo\u0161\u010di duetov, in Falling In Love Again z<\/em> Alison Krauss, izvedbe nekako ne za\u017eivijo. Prineovemu starodavnemu zvoku glasu navkljub ostajajo nekako brezizrazne in generi\u010dne. Na koncu nas sicer \u010daka presene\u010denje, solisti\u010dna Just Waitin’<\/em>, ki napoveduje novo avtorsko plo\u0161\u010do Johna Prinea, ki \u017ee nastaja. Mojster je \u017ee od nekdaj najprepri\u010dljivej\u0161i v interpretiranju lastnih pesmi, predelave drugih pa so mu sicer v veselje, a praviloma nikoli povsem ne uspejo, s \u010dastnimi izjemami, denimo Clay Pigeons<\/em> Blazea Foleyja in \u0161e katera bi se na\u0161la, denimo Mr. & Mrs. Used To Be<\/em> z Iris na novi plo\u0161\u010di. V izvedbi Cold, Cold Heart, ki Prineovi izku\u0161nji in letom pristoji, zmoti Miranda Lambert, ki je (vsaj zdaj) nekolikanj preve\u010d mainstreamovska za prepri\u010dljive tovrstne izlete. Prav tako denimo Dim Lights, Thick Smoke<\/em> potrebuje ognjevito honkytonkovsko izvedbo, ne intimne Prineove, ki jo zapoje z Amando Shires. Dve pesmi, ki ju najbolj poznamo v izvedbi Waylona Jenningsa, Storms Never Last <\/em>in Dreaming My Dreams<\/em>, nas prav tako pustita ravnodu\u0161ne, druga s Kathy Mattea sicer manj kot prva z LeAnn Womack. Ognjevitost in prepri\u010dljivost, ki jo v Storms po desetletju burnega zakona sli\u0161imo iz glasov Jessi Colter in Jenningsa, v doti\u010dni izvedbi umanjkata in Prine ju ne zmore nadomestiti z minimalizmom.<\/p>\n

A mo\u017e je zdaj sorazmeroma zdrav in dobre volje. Star je sedemdeset let in previharil je precej viharjev. Njegova kariera je v varnih dru\u017einskih rokah, njegova lastna zalo\u017eba deluje s polno paro in nastopi so \u0161e vedno polni. \u00bbNajpozneje januarja gremo v studio!\u00ab je napovedal. Iz njegovih ust v gibsone in telecastre!<\/p>\n