![\"amm-crypt\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/amm-crypt.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
AMM : The Crypt<\/em><\/strong> (Matchless Recordings, 1968)<\/p>\n <\/p>\n Tale robni album je pravzaprav zadnji del \u00bbtrilogije\u00ab besedil o britanski novi muziki \u0161estdesetih in sedemdesetih let. Najprej smo v esejih Nove Muske objavili spis \u010cas <\/em>odlo\u010ditev: Britanska eksperimentalna in improvizirana godba v \u0161estdesetih in sedemdesetih letih<\/em>, zatem pa \u0161e intervju s sedanjima \u010dlanoma AMM, pianistom Johnom Tilburyjem in tolkalcem Eddiejem Pr\u00e9vostom.<\/p>\n Manjka tvarina, sound,<\/em> zvok, AMM konkretno. Izbor je segel k posnetkom iz leta 1968 The Crypt<\/em>, \u0161e dopolnjenim pozneje pri Pr\u00e9vostovi zalo\u017ebi Matchless Recordings. V pri\u010dujo\u010dem besedilu bo seveda nekaj obnove.<\/p>\n AMM je improvizacijski kolektiv z najdalj\u0161im sta\u017eem na svetu. V desetletjih preobrazb, personalnih sprememb in razkolov se je s\u010dasoma spreminjal tudi njegov zvok, njegova jakost, rokovanje s \u010dasom, dinamiko tona, neglasbenim \u0161umom, ki postaja glasben \u2013 z glasbenostjo samo. Tok muziciranja je z leti postal bolj zl\u00f3\u017een, ton in zven bolj premi\u0161ljena, a ni\u010d manj intenzivna kakor v za\u010detkih. Zvok skupine je od njenih za\u010detkov spra\u0161ujo\u010d, \u010dlove\u0161ko odprt. Ni ravnodu\u0161en. Nakopi\u010dena modrost in dolgoletne izku\u0161nje se poznajo, vendar sr\u010dnost v igranju na podlagi temeljnih oblikovanih na\u010del v skupini ostaja podobna. Ta na\u010dela je v znanem besedilu o etiki improvizacije leta 1967 najbolj prepri\u010dljivo artikuliral tedanji \u010dlan AMM, Cornelius Cardew: \u00bbI\u0161\u010demo zvoke in primerne odzive nanje, ne pa, da si jih izmi\u0161ljujemo, jih vnaprej pripravljamo in proizvajamo.\u00ab<\/p>\n Ve\u010dina \u010dlanov AMM je izhajala iz jazza in britanskih jazzovskih skupin, ki so se zgledovale po ameri\u0161kem free jazzu. V zametkih AMM so v njej muzicirali kitarist Keith Rowe, tenorsaksofonist\u00a0 Lou Gare, basist Lawrence Sheaff (\u010dlani jazzovske skupine pianista Mikea Westbrooka) in bobnar Eddie Pr\u00e9vost. Ogrodju AMM, triu Rowe, Gare, Pr\u00e9vost, se je leta 1966 priklju\u010dil Cornelius Cardew, edini glasbenik, ki je prihajal iz sveta umetne glasbe, se pravi moderni, \u0161olani skladatelj iz \u00bbresnega sveta\u00ab. Cardew je od konca petdesetih let odigral klju\u010dno vlogo pri vklju\u010devanju in prenosu idej ameri\u0161ke eksperimentalne glasbe in nedolo\u010dene kompozicije (njenih vodilnih imen, kot so bili John Cage, Morton Feldman, Earl Brown, Christian Wolff, La Monte Young) na britanska tla in pri formiranju britanske eksperimentalne glasbe kot samosvoje alternative Ameri\u010danom, ki je bila v nenehnem plodnem dialogu in polemiki z njimi, tudi odmiku zaradi \u010dedalje ve\u010d nakopi\u010denih\u00a0 zunajglasbenih re\u010di z bolj poudarjenimi dru\u017ebeno-politi\u010dnih implikacijami eksperimentiranja, kakor je bil to slu\u010daj z ameri\u0161kimi eksperimentatorji.<\/p>\n Muzikologinja Virginia Anderson poudarja, da so eksperimentatorji (skladatelji in izvajalci) ves \u010das striktno lo\u010devali med improvizacijo in intepretacijo kompozicijske nedolo\u010denosti (indeterminacy<\/em>). Vendar je ravno kolektivna improvizacija AMM izkazovala ideje teksture in interaktivnosti, ki jih je bilo mogo\u010de pripisati interpretaciji nedolo\u010dene glasbe. Saksofonist Evan Parker, ob\u010dasni zunanji sodelavec AMM, je med seboj primerjal muziciranje in metode tedaj delujo\u010dih skupin, Spontaneus Music Ensemble in AMM. SME pripisuje atomisti\u010dnost<\/em>: razdrobiti glasbo na majhne sestavne delce in jih kolektivno sestavljati skupaj, vse z namenom, da se \u010dedalje manj poudarja solisti\u010dna narava improvizacije (podedovana iz jazza), ki jo zamenja kolektivni proces. Procedura AMM je za Parkerja laminarna <\/em>(pozneje jo je Pr\u00e9vost preimenoval v laminalno<\/em>): tudi tu je solo izgubljen, poudarek je na kolektivnem, skorajda orkestrskem zvoku, vendar je tu glasba zgrajena iz plasti, ki se stikajo, prilegajo druga drugi in ustvarjajo novo celoto. SME je bolj konverzacijski, dialo\u0161ki; dejanje enega igralca dolo\u010da odziv drugega, poteka medsebojna izmenjava kratkih melodi\u010dnih fragmentov. AMM je plod kolektivne akcije, laminalni zvok je posledica doneskov posameznih \u010dlanov, kjer vsak posebej izpolnjuje svoje vloge v celotni teksturi. Je pa \u0161e ena razlika, na katero je opozoril pianist John Tilbury: pri krogu SME je bilo ve\u010d afri\u0161koameri\u0161kih vplivov, AMM kot nekak\u0161na \u00bbverska sekta\u00ab pa je bil bolj usmerjen proti vzhodu, proti Kitajski, Japonski, vzhodnja\u0161ki filozofiji, konfucionizmu, taoizmu, zenbudizmu in to nekaj let pred maoizmom, ki je v za\u010detku sedemdesetih postal razkolni\u0161ka sila v kolektivu AMM.<\/p>\n Tokrat prepu\u0161\u010damo besedo kitaristu Keithu Roweu (intervju z avtorjem, 2009). Pogovor je stekel o o zapu\u0161\u010dini AMM:<\/p>\n \u00bbPo resnici, nisem prepri\u010dan. Iz zgodovine moderne umetnosti vemo, da je Picasso potreboval ogromno let, preden je z deli pri\u0161el v javnost in preden so ga umetni\u0161ki krogi sploh sprejeli. Zato pa je v v svoje delo in vizijo ves \u010das popolnoma verjel. \u010ce \u017ee brskava po zapu\u0161\u010dini AMM, potem bi izlu\u0161\u010dil en sam posnetek, album Crypt iz leta 1968. Po mojem bi ta posnetek lahko predstavljal zapu\u0161\u010dino AMM. Je neujemljiv, tako kot je odlika Picassovih del, da so \u0161e danes neujemljiva, izzivalna, te\u017eko doumljiva. To\u010dno to rad po\u010dnem. Moj sino\u010dnji nastop (v galeriji kapelice na Kersnikovi 4, op. avtorja) je bil razdrobljen na podoben na\u010din. Tega muziciranja ne more\u0161 ujeti na CD, ker je vsebovalo kopi\u010denje \u010duda\u0161kih zornih kotov, sopostavljanj, te\u017eavnih preklopov. Morda je ravno to zapu\u0161\u010dina AMM. To nosim s seboj 40 let, je nekaj, kar odra\u017ea \u010dlove\u0161ko eksistenco, je zbir odpadkov.\u00ab<\/p>\n \u00bbV AMM smo razvili poseben ob\u010dutek torelance – \u010de je nekdo pri\u0161el z glasbeno idejo, ki ti ni bila pov\u0161e\u010di, smo to obravnavali kot svojo napako, kot lasten manko v igri in ne v igri tistega, ki je glasbeno gestikuliral. S\u010dasoma razvije\u0161 ve\u010d na\u010dinov za opozarjanje na tovrstne momente, najpogostej\u0161i je ta, da preprosto neha\u0161 muzicirati in po\u010daka\u0161 na primeren vstop v igro. Druga mo\u017enost je, da se tej igri takoj pridru\u017ei\u0161 in soigralcu ponudi\u0161 nekaj izto\u010dnic, ki bodo zrahljala njegovo namero. Vendar o tem obi\u010dajno po koncertu ne govorimo. To bi bilo grobo in nevljudno. Bili so tudi \u010dasi, ko smo vsak pri sebi ve\u010d reflektirali, analizirali kot pa igrali, ena ura igre in sto ur razmi\u0161ljaja.\u00ab<\/p>\n Na The Crypt <\/em>leta 1968 muzicirajo: Keith Rowe (elektri\u010dna kitara), Eddie Prevost (tolkala), Cornelius Cardew (klavir), Christopher Hobbs (tolkala) in Lou Gare (tenorsaksofon). Ovitek je kot ve\u010dino izdelal Rowe. \u00a0Do zadnje kaplje intenzivnosti prignana nova muzika.
\n