{"id":15477,"date":"2016-11-09T11:04:27","date_gmt":"2016-11-09T10:04:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15477"},"modified":"2016-11-09T11:04:27","modified_gmt":"2016-11-09T10:04:27","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-4","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15477","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"<p><strong><span lang=\"SL\">Orkester Slovenske filharmonije v Modrem abonmaju 3; Cankarjev dom, Ljubljana, 27. 10. 2016<\/span><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span lang=\"SL\">Na tretjem koncertu svojega Modrega abonmaja je Slovenska filharmonija (SF) v posluh ponudila glasbo Satieja (v Debussyjevi orkestraciji), Fedeleja, Rahmaninova (v Respighijevi orkestraciji) in Respighija, koncert pa je potekal v okviru 18. Festivala Slowind 2016 in je dajal vtis precej\u0161nje programske nadrobljenosti oz. posiljenosti z moderno skladbo za solo violino.<\/span><\/p>\n<p><span lang=\"SL\">Prva od dveh <i>Satiejevih<\/i> skladb <i>Gymnop\u00e9die<\/i>, ki sta izvirno seveda klavirski, orkestriral pa ju je Claude Debussy, se je za\u010dela s ponesre\u010denim nastavkom hornov in lepim solom oboe Matja\u017ea Rebolja. Natanko isti scenarij se je ponovil tudi v drugi skladbi, obe pa sta bili sicer izvedeni lepo, transparentno in dovolj ob\u010duteno, sploh godala.<\/span><\/p>\n<p><i><span lang=\"SL\">Koncert za violino in orkester<\/span><\/i><span lang=\"SL\"> &#8220;enega najpomembnej\u0161ih italijanskih sodobnih skladateljev&#8221; (tako v koncertnem listu) <i>Ivana Fedeleja<\/i> (roj. 1953) v \u0161tirih odsekih ste\u010de brez premora. Gre za moderno, avantgardno glasbo ve\u010dinoma disharmoni\u010dnega zna\u010daja, v zmanj\u0161ani komorni simfoni\u010dni zasedbi pa najdemo tudi cimbale in spekter posebnih u\u010dinkov (\u0161kripajo\u010de igranje vise\u010de \u010dinele z godalnim lokom, pomemben part vibrafona in marimbe, uporaba du\u0161ilca pri tubi). Skladba v prete\u017eno stra\u0161ljivem, na trenutke filmskem ozra\u010dju v boulezovskem stilu predstavi niz odlomkov in fragmentov brez oprijemljivih motivov ali fraz z izmenjavo po\u010dasnih in hitrih epizod ter z navidez aleatori\u010dno spremljavo orkestra, ki pa je bil pri tej skladbi v dobri formi. Med &#8220;tematiziranjem vpra\u0161<\/span><span lang=\"SL\">anja s<\/span><span lang=\"SL\">onatne oblike&#8221; (v koncertnem listu) je italijanski solist in &#8220;skladateljev dolgoletni interpret&#8221; <i>Francesco D&#8217;Orazio<\/i> svoj obi\u010dajni instrument \u2013 vsekakor izku\u0161eni in tehni\u010dno dobro podkovani glasbenik igra na Guarnerijevo 305 let staro glasbilo \u2013 zamenjal za elektri\u010dno violino in dodal celo prav rockovsko distorzijski in wah-wah(!) efekt. Po viharnem ozra\u010dju se skladba naposled popolnoma umiri in se kon\u010da v istem perkusivnem ozra\u010dju, s katerim se je za\u010dela. Po pri\u010dakovanju dodatka nismo sli\u0161ali.<\/span><\/p>\n<p><span lang=\"SL\">V nadaljevanju koncerta smo najprej prisluhnili <i>Rahmaninovim Petim etudam<\/i>, P. 160 v orkestraciji Ottorina Respighija. Glede na vse okoli\u0161\u010dine \u2013 klavirski izvirnik, programski naslovi posameznih stavkov in mojstrska orkestracija \u2013 je seveda nemudoma mogo\u010de povle\u010di vzporednice npr. s Slikami z razstave (Musorgski, ork. Ravel), kot je namignil tudi koncertni list. Vseh pet etud je fascinantno zvene\u010dih in v popolnoma respighijevskem duhu seveda tudi skrajno spretno orkestriranih. Delo na koncu dejansko res izzveni kot nekak\u0161ne &#8220;Slike z razstave v malem&#8221; \u2013 polno je raznolikih zvo\u010dnosti in razpolo\u017eenj, temelji pa res na izjemno mojstrski in natan\u010dno premi\u0161ljeni instrumentaciji v naj\u017elahtnej\u0161em duhu najve\u010djih mojstrov te glasbene (pod)umetnosti \u2013 Rimski-Korsakova, Ravela, Richarda Straussa in Ralpha Vaughan-Williamsa, \u010de jih omenimo le nekaj. Barvit je bil predvsem IV. stavek (<i>Volk in rde\u010da kapica<\/i>) s slikovitim odlomkom, ki zelo spominja na poznej\u0161i priljubljeni t.i. <i>mickeymousing<\/i>, kompozicijsko tehniko tonskega slikanja, ki jo dobro poznamo predvsem npr. iz risank o Tomu in Jerryju.<\/span><\/p>\n<p><span lang=\"SL\">Koncert je sklenila priljubljena <i>Respighijeva<\/i> simfoni\u010dna pesnitev <i>Rimske pinije<\/i>, P. 141, karseda slikovit glasbeni prikaz mnogih mogo\u010dnih dreves ve\u010dnega mesta, ki so bila skozi stoletja in tiso\u010dletja pri\u010da \u0161tevilnim zgodovinskim dogodkom in epohalnim prelomnicam \u010dlove\u0161ke usode. \u0160tirje stavki skladbe, ki jo je SF v sklopu (tedaj prav tako Modrega) abonmaja <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=8746\">nazadnje izvajala pred dvema letoma in pol<\/a>, so ve\u010dinoma izzveneli prepri\u010dljivo, \u0161e najbolj so zmotila ob\u010dasna dinami\u010dna nesoglasja. Posebej je treba izpostaviti lepo igro godal in solo klarineta (Massimiliano Miani) v prelestnem <\/span><span lang=\"SL\">III<\/span><span lang=\"SL\">. stavku (<i>Pinije na Janikulu<\/i>) ter fascinantni in veli\u010dastno-dramati\u010dni sklepni stavek (<i>Pinije ob Apijski cesti<\/i>), v katerem se ob odmevajo\u010dih fanfarah trobil in kora\u010dnem ritmu tolkal in nizkih glasbil ter grmenju orgel zmagovite rimske legije v ble\u0161\u010davi son\u010dnega vzhoda slavnostno vzpnejo na Kapitolski gri\u010d. \u017dal prav tu v zadnji tretjini stavka kolosalni crescendo velikega simfoni\u010dnega orkestra pogosto postane neobvladljiv in tako je bilo tudi tokrat; francoski dirigent <i>Pierre-Andr\u00e9 Valade<\/i> je cel koncert deloval precej nezainteresirano in nenavdihnjeno (tudi med izvedbo &#8220;svojega&#8221; Satieja\/Debussyja) in &#8220;zahvala&#8221;, da je izvedbeni nivo ostal sorazmerno visok, gre tokrat dejansko predvsem orkestru, Valada pa bomo hitro pozabili. Vrhunec in z njim konec stavka je bil tako kljub impresivnosti nedopustno preglasen in preforsiran, vseeno pa so gostujo\u010di glasbeniki (\u0161est trobilcev Orkestra Slovenske vojske ter organist Gregor Klan\u010di\u010d) svoje delo opravili zgledno.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p> v Modrem abonmaju 3<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":15478,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-15477","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15477","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15477"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15477\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15479,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15477\/revisions\/15479"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15478"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15477"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15477"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15477"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}