{"id":1557,"date":"2010-10-23T13:30:19","date_gmt":"2010-10-23T11:30:19","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=1557"},"modified":"2013-02-12T11:11:17","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:17","slug":"giuseppe-ielasi-ielasi-com-ali-splosen-pogled-na-specificnega-ielasija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=1557","title":{"rendered":"Giuseppe Ielasi \/ Ielasi.com ali splo\u0161en pogled na specifi\u010dnega Ielasija"},"content":{"rendered":"

Giuseppe<\/em> Ielasi<\/em> je vsestranski glasbeni \u201edelavec\u201c. Pod eno osebo se razkriva kot izjemen praktik na podro\u010dju glasbenega delovanja v naj\u0161ir\u0161em smislu. Poleg tega pa nam njegove plo\u0161\u010de ponujajo bogastva raznolikosti in inovativnosti v pristopih k manipulaciji zvoka.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Besedilo, ponujeno v branje, je razdeljeno na dva dela. Prvi del je namenjen \u0161ir\u0161emu pregledu razli\u010dnih aspektov delovanja italijanskega umetnika po imenu <\/span>Giuseppe Ielasi<\/em><\/span> in nekak\u0161nemu povr\u0161nemu opazovanju dolo\u010denih pomenljivih razse\u017enosti le-tega. Drugi del pa je namenjen predstavitvi specifi\u010dnega diskografskega obdobja tega izvajalca, in sicer zadnjega obdobja (2008- ), ki je gotovo zelo aktualno v smislu umestitve znotraj sodobnih glasbenih tokov in tako \u0161e posebej zanimivo. <\/span><\/p>\n

Ob raziskovanju glasbenega opusa in \u0161ir\u0161ega glasbenega anga\u017emaja mnogo razse\u017enega in konsistentno aktivnega lika italijanske ter \u0161ir\u0161e podtalne realnosti <\/span>Giuseppeja Ielasija<\/span> sem ve\u010dkrat in vztrajno, vendar povsem nehote tr\u010dil ob meni neznano internetno stran, ki v naslovu nosi njegov priimek, se prika\u017ee ob vseh iskanjih, povezanih z njegovim imenom, na moje presene\u010denje pa se povezava nanjo pojavlja celo ob nekaterih prispevkih, ki jim ne bi pripisoval prehitrega ali nepozornega navajanja internetnih virov.<\/span><\/p>\n

Kakorkoli \u017ee, izoblikoval sem si mnenje, da ta stran verjetno ni delo Ielasija in da verjetno z njim v ni\u010demer ni povezana, kljub temu, da mi ugotovitev, podprta z evidenco, zaradi pomanjkanja informacij tu uhaja. Vendar pa je za moje pisanje tu ta evidenca povsem nepomembna. To (pa naj bo) \u201egolo naklju\u010dje\u201c internetne domene in njenega naslova sem si kot metafori\u010dno oporo izbral z namenom. Njena vsebina je namre\u010d glasbeno obarvana. V osnovi gre za zbir nasvetov nekega anonimnega posameznika – administratorja, nasvetov ponujenih neizku\u0161enim in nadebudnim mladim ali starim, ki se tako ali druga\u010de ukvarjajo z glasbo ali celo tistim, ki se imajo na to podro\u010dje \u0161ele namen spustiti. Kot take se tam ponujene informacije zdijo naivne in celo banalne, \u010deprav nikakor ne brez smisla ponujene, v ocenjevanje teh nasvetov pa se ne bom spu\u0161\u010dal, saj je to mojemu namenu povsem zunanje. Bistveno mojemu menjenju tu je le, da posku\u0161ajo posredovati neko dolo\u010deno didakti\u010dno vsebino.<\/span><\/p>\n

Na tem mestu naj kon\u010dno dosedanje pisarjenje pove\u017eem z avtorjem, v katerega delovanje se posku\u0161am spustiti. \u010ce namre\u010d posku\u0161am zaobjeti in reflektirati celoto Ielasijevega delovanja le skozi prizmo informacij, dosegljivih prav vsem v smislu javnega dostopa preko internetnih virov, sam dobivam vtis neke \u0161ir\u0161e slike, nekega prakti\u010dnega delovanja, usmerjenega navzven, nekega specifi\u010dnega na\u010dina urejanja umetni\u0161kega \u017eivljenja glasbenika, ki ka\u017ee na izjemno \u0161iroko ume\u0161\u010denost v mre\u017eo neke realnosti, ki je v najve\u010dji mo\u017eni meri druga\u010dna od sicer\u0161nje tr\u017eno pogojene, navidezno enotne in globalno razse\u017ene realnosti, kot se ta ka\u017ee ob vsakdanjem razumevanju pogojev in instrumentov ume\u0161\u010denosti glasbenega v svet. Ta moj vtis, pa naj bo le moj subjektivni vtis, ponujam v razmislek, v razgled v smeri iskanja didakti\u010dne vsebine, ki se ne razkriva skozi ekspliciten skupek v obliki teorije, diskurzivno izre\u010denega, ali (bog ne daj) nauka, ampak skozi interpretacijo javno dostopne podobe umetnika, ki skozi svoje \u0161iroko delovanje, vsaj preko percepcije tu podpisanega, nekako artikulira in realizira prakso sodobnega neodvisnega avtorja.<\/span><\/p>\n

Kolega novinar je za Radio \u0160tudent izrekel, da je morda najverjetnej\u0161a razlaga za Ielasijevo hojo po \u201eobrobju\u201c (v moji interpretaciji za njegovo izmuzljivo mesto znotraj podro\u010dja modernih muzik in za njegovo izogibanje preveliki izpostavljenosti) to, da je sam \u201ezadovoljen s svojo pozicijo\u201c in v podporo temu navaja formo njegovih nedavnih diskografskih izdelkov, ki se v nobenem smislu ne podreja tr\u017enim standardom. S tem se v popolnosti strinjam, v nadaljevanju bo o specifi\u010dnih vidikih Ielasijeve glasbe \u0161e izre\u010denega, bi pa to izjavo \u0161e raz\u0161iril in izrekel mnenje, da Giuseppe Ielasi brez te pozicije na \u201eobrobju\u201c, na \u201emargini\u201c (on the Fringes; Fringes recordings<\/em> je ime zalo\u017ebe, katere soustanovitelj je bil Ielasi) ne bi sploh premogel izhodi\u0161\u010da za \u0161irok razpon specifi\u010dnih aktivnosti, ki ga tako zaznamujejo (in o katerih bom govoril v nadaljevanju), oziroma, da je prav ta pozicija tisti temelj, ki nekemu posamezniku \u0161ele dovoljuje delovanje, kakr\u0161no se razkriva v Ielasijevem primeru. <\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Pa naj nekoliko podprem svoje trditve glede \u0161irine Ielasijevega delovanja. Ta je namre\u010d ustanovitelj ali soustanovitelj ve\u010dih zalo\u017eb in distribucijskih kanalov, katerih delovanje tudi sousmerja in znotraj njih je ali je bil neposredno aktiven. Najbolj znani sta <\/span>Fringes Recordings<\/em><\/span> ter <\/span>Schoolmap Records<\/em><\/span>, prisoten je bil tudi pri vzplavljanju pomembne zalo\u017ebe italijanske eksperimentalne glasbe <\/span>Bowindo Recordings<\/em><\/span>. Poleg tega se njegovo ime pojavlja tudi drugod, med drugim v povezavi z vodenjem serije izdaj <\/span>Senufo Editions<\/em><\/span>, pri kateri je izdal svoj zadnji izdelek <\/span>15 tapes <\/em><\/span>(<\/span>Senufo editions<\/em><\/span>, 2010).<\/span> Pomembno je opozoriti, da tega vidika Ielasijevega delovanja ne gre kar tako ena\u010diti s sicer mno\u017ei\u010dnim pojavom zalo\u017eb, katerih ustanovitelji so kar glasbeniki sami in katerih primarni namen je samozalo\u017eni\u0161tvo. Kot se izrazi eden od glasbenikov, ki je imel prilo\u017enost izdati svojo glasbo pri eni od zalo\u017eb, ki jih je vodil Ielasi, ta skozi zalo\u017eni\u0161ko dejavnost reflektira svoje iskreno zanimanje za delo drugih. Tako Ielasi vzpostavlja dvosmerno posredovanje med sabo, kot aktivnim soudele\u017eencem glasbene tako publike, kot izvajalcev ter na drugi strani med posebno glasbeno realnostjo\/skupnostjo (\u010de si vzamem pravico predpostaviti obstoj neke take entitete, ki vsekakor ni samoumeven), ki je v veliki meri podvr\u017eena nujnosti neodvisne samoorganizacije in samovzpostavitve. Zelo zanimiva v tem vidiku je arhivska izdaja dvojne plo\u0161\u010de <\/span>Chry-ptus<\/em><\/span> (<\/span>Schoolmap Records<\/em><\/span>, 2007), legendarne pionirke konkretne glasbe in u\u010denke ter sodelavke <\/span>Pierra Schaeferja \u2013 Eliane Radigue<\/em><\/span>, kateri je Ielasi celo sam prispeval na novo posneto verzijo kompozicije, originalno izvedene in posnete v New Yorku leta 1971. To dejstvo je le eden od vidikov Ielasijeve posebne naklonjenosti konceptom konkretne glasbe, ki se v druga\u010dni obliki manifestira tudi na njegovih nedavnih izdajah. Tu naj omenim \u0161e Ielasijevo ravnokar\u0161nje sodelovanje s prav posebno londonsko \u201ebuti\u010dno\u201c zalo\u017ebo <\/span>Entr\u2019acte<\/em><\/span>, katere namen je tudi komentar in posebna refleksija razmer na glasbenih trgih, saj jo vodi en sam \u010dlovek, njegovi izdelki so vsi ro\u010dno pakirani, (ne)okra\u0161eni s skrajnim minimumom informacij. Izdaje so vse omejene na majhne naklade, v primeru Ielasijeve izdaje je to 60 primerkov v prvi nakladi, medij izdaje pa je kaseta. Tudi sicer je Ielasi svoje plo\u0161\u010de izdajal pri mnogih razli\u010dnih zalo\u017ebah.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Drugi vidik Ielasijevega \u0161irokega delovanja sta \u0161tevilo in razse\u017enosti njegovih sodelovanj z drugimi glasbeniki, pa naj gre tu za glasbeno sodelovanje pri diskografskem izdelku ali koncertni aktivnosti, sodelovanje pri tehni\u010dnih aspektih izvedb plo\u0161\u010d, kot so prispevki miksov in masteringa za mnoge izvajalce in prijatelje (ki bi jih vse lahko uvrstili na podro\u010dje raziskovalnih glasb) ali pa \u0161e \u0161ir\u0161e aktivnosti ukvarjanja s televizijo ali radiem, pa naj bo to sodelovanje v produkciji ali pa v refleksiji in problematizaciji v okviru \u0161iroko zastavljenih umetni\u0161kih projektov, pri katerih je sodeloval. Vsekakor je spisek imen, s katerimi se je Ielasi zapletal, dolg in ga tu ne bom navajal, je pa gotovo dovolj informacij dostopnih s hitrim brskom po spletu. Na primer ob pregledu arhivov koncertnga cikla <\/span>Defonija<\/em><\/span> v klubu <\/span>Gromka<\/em><\/span> na <\/span>Metelkovi <\/em><\/span>je opaziti, da je bil Ielasi \u017ee vsaj enkrat gost slovenskega klubovja, in sicer v triu <\/span>Mingi<\/em><\/span> z <\/span>Michelom Donedajem<\/em><\/span> in <\/span>Ingarjem Zachom<\/em><\/span>, obema znanima imenoma, ko gre za svobodne improvizirane godbe. Takih in podobnih sodelovanj je precej in marsikatero je do\u017eivelo tudi diskografsko opombo. Vsekakor je \u017ee sama glasbena \u0161irina Ielasijevega izvajanja lastne avtorske glasbe dovolj pomenljiva vsakemu raziskujo\u010demu glasbenemu sladokuscu, ki zna ceniti ne-podcenjevanje poslu\u0161alca.<\/span><\/p>\n

V drugem delu tu predstavljenega besedila pa bom posku\u0161al predstaviti \u0161e tretji vidik (vsekakor zadnji in zakoli\u010deni le znotraj mojega besedila) Ielasijevih aktivnosti, oziroma, predstaviti \u017eelim \u0161e tu najpomembnej\u0161i, glasbeni vidik njegovega delovanja. Podrobneje si bomo ogledali njegovo zadnje diskografsko obdobje, ki ga zaznamuje svojevrsten odmik od prej ute\u010denih praks, ali morda le glasbenikova ponovna refleksija lastnega kreativnega udejstvovanja, ki pa kljub temu ne prekinja s kontinuiteto, kakr\u0161no je \u010dutiti vseskozi njegove izdaje, od prve, izdane leta 1997 dalje.<\/span><\/p>\n

Ielasijeve izdaje zaznamuje ve\u010d dejavnikov. Eden je gotovo njegovo posebno posve\u010danje pozornosti izvorom zvoka. Ielasijev prvi in\u0161trument je kitara, s katero se je za\u010del spopadati pri \u0161tirinajstih. V svoje kitarske ekspresije je poleg raz\u0161irjenih tehnik igranja \u017ee zgodaj za\u010del vna\u0161ati elemente elektronike, ra\u010dunalni\u0161ko digitalno procesiranje, pa tudi spopadanje s prostorskimi elementi ozvo\u010denj, ko je realiziral ve\u010d kanalne in\u0161talacije in druge podobne projekte. Marsikdaj so mu tako pripenjali oznake, kot je recimo \u201e<\/span>Fenneszev<\/em><\/span> podanik\u201c in podobno, \u010deprav gotovo ne povsem upravi\u010deno. Preden preidem na konkretne izdelke in skozi to prika\u017eem tudi odmike od nakazane podobe Ielasija iz njegovih zgodnej\u0161ih obdobij, pa naj poudarim \u0161e drugi vidik, ki bistveno zaznamuje vse Ielasijeve izdelke, njegovo predanost improvizaciji. Predvsem v obobju do albuma <\/span>Plans<\/em><\/span> (<\/span>Sedimental<\/em><\/span>, 2003) se je tudi v kontekstu \u017eivega igranja posve\u010dal predvsem svobodni improvizaciji, po tem trenutku pa je to prakso za\u010del na tak ali druga\u010den na\u010din obra\u010dati v druge kontekste. Po njegovih besedah naj bi izgubil interes za za\u010drtano prakso in \u017eanr improvizacije. \u0160e vedno zvo\u010dni material njegovih plo\u0161\u010d v svoji surovi obliki nastaja v okviru improviziranih seans, vendar pa je naknadno na mnogotere na\u010dine obdelan, reproduciran in razbit. Celo v \u017eivih kontekstih improvizacije Ielasi posku\u0161a v svoje izvajanje vklju\u010devati veliko vnaprej posnetih elementov, ki pa jih podvr\u017ee \u017eivi obdelavi zvoka. Njegovi principi se tako zdijo kriti\u010dni in anga\u017eirani, njegov doprinos pa posega globoko na podro\u010dje trenutnih smernic zelo raznorodnih godb. <\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Stunt (Schoolmap Records, 2008)<\/figcaption><\/figure>\n

\n


\n<\/em><\/span> <\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
(another) Stunt (Taiga Records, Schoolmap Records, 2009)<\/figcaption><\/figure>\n

\n

Na navedenih malih plo\u0161\u010dah se Ielasi prvi\u010d resneje spopade z gramofonom kot na\u010dinom obdelave zvoka, v za ti plo\u0161\u010di pomembnem smislu pa tudi z gramofonom kot posebnim izvorom zvoka (znaki take prakse so morda prisotni \u017ee prej, zelo o\u010ditno vsaj na remiksu, ki ga je Ielasi naredil za plo\u0161\u010do <\/span>Igneo <\/em><\/span>(<\/span>Frenetic Records, Redeye<\/em><\/span>, 2006) italijanskih sopotnikov <\/span>Zu<\/em><\/span>). Osnovni zvo\u010dni drobci so tako fragmenti zvokov, reproducirani z vinilnih plo\u0161\u010d improviziranih muzik na eni strani, na drugi pa jim odgovarja intenzivna prisotnost zvokov, ki jih proizvaja gramofon ob svojem delovanju, od vseprisotnega prasketanja in \u0161umov, do udarca igle ob plo\u0161\u010do, ki marsikdaj predstavlja tudi tisto bolj muzikalno plat obeh plo\u0161\u010d, predvsem skozi Ielasijevo naknadno lepljenje in organizacijo fragmentov v smiselne celote. Tu se pribli\u017euje ve\u010d razli\u010dnim na\u010dinom, na katere se gramofoni danes uporabljajo kot kreativno orodje, vendar pa se obenem od vseh oddaljuje, saj ne zapada v drone ali v razvle\u010dene ambientalne pasa\u017ee, kakr\u0161ne danes lahko ob\u010dudujemo ob zelo zanimivih avtorjih, kakr\u0161na sta <\/span>Phillip Jeck<\/em><\/span> ali <\/span>Janek Schaefer <\/em><\/span>(\u010deprav je Ielasi svoj \u010das izdeloval mamljive drone, denimo tiste na s strani kritikov izjemno sprejeti plo\u0161\u010di <\/span>August <\/em><\/span>(<\/span>12k<\/em><\/span>, 2007)), niti se ne prepu\u0161\u010da gramofonskim akrobatikam, kakr\u0161ne spoznavamo ob podvigih hip hoperjev ali tistih bolj izraznih plesnih DJ-jev. Ielasijev \u201egramofonizem\u201c ni podoben niti tistim hrupnim podvigom, kakr\u0161nim smo bili ve\u010dkrat pri\u010da tudi v Ljubljani, ko je klubovje raz\u010dlenjeval <\/span>Ignaz Schick<\/em><\/span> s svojim prepariranim gramofonom. <\/span><\/p>\n

Rezultat so izredno zanimivi zvo\u010dni kola\u017ei, ki kar prekipevajo od nenavadnih perkusivnih elementov in drugih teksturalnih podrobnosti, plo\u0161\u010di sta zvo\u010dno zelo barviti in zabavni za poslu\u0161anje. Na povr\u0161en posluh celo dajeta vtis nekak\u0161nega abstraktnega hip hopa, vendar pa take ali druga\u010dne bobnarske bite in gruve tu zamenja kompleksen svet zvo\u010dnosti, ki se daje opazovati iz razli\u010dnih perspektiv. Lelasijev interes tu, kot tudi na nadaljnjih, v resnici pa tudi predhodnih izdelkih, je v izpostavitvi pulzirajo\u010dega ritmi\u010dnega in v poliritmiki, v uporabi stereo prostora in v zvo\u010dnih razmerjih med razli\u010dnimi plastmi kompozicije. Ielasi na vseh tu omenjenih izdajah komponira z improviziranimi zvo\u010dnimi fagmenti.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Aix (12k, 2009; Minority Records 2010)<\/figcaption><\/figure>\n

\n

<\/embed><\/object><\/p>\n

Ime plo\u0161\u010de izhaja iz kraja Aix-en-Provence, kjer je bila plo\u0161\u010da posneta. Ielasi tu spet prevzema princip ritmi\u010dne mre\u017ee, vendar pa je tokrat izbor zvokov osvobojen gramofona, kar zvo\u010dno pomeni veliko razlikovanje med prej omenjenima malima plo\u0161\u010dama in tukaj predstavljenim dolgometra\u017ecem. Tako Ielasi razpolaga z mno\u017eico vzor\u010denih drobcev, sintetiziranih linij, predvsem pa posnetkov akusti\u010dnih in\u0161trumentov od klavirja, preko kitare, trobente do razli\u010dnih predmetov. Kot pri obeh Stuntih je Aix barvita plo\u0161\u010da, v diskografskem koraku od velike plo\u0161\u010de August sem pa je ob\u010dutiti zapolnjeno prazno mesto, ki nastopi z mojstrsko studijsko reorganizacijo zvokov. Iz linearne kompozicije Augusta in predhodnikov je tu o\u010diten prehod k bolj vertikalnim principom, ponavljanju, ki se s prefinjenimi uporabami prostorske manipulacije stereo slike ter odmevov in reverbiranj nikoli ne zasko\u010di v repeticiji brez notranjega gibanja. Kljub temu je \u0161e vedno opazna kontinuiteta med omenjenima plo\u0161\u010dama, saj obe pogosto v linearni maniri melodi\u010dno podpirajo po\u010dasna gibanja zvenov klaviatur in drugih zvo\u010dil. Ielasija tu vle\u010de v \u017eanrsko zelo raznolike vode, od tistih bolj duberskih odvodov, ki jih je nakazoval \u017ee s plo\u0161\u010do s<\/span>\/t<\/em><\/span> (<\/span>H\u00e4pna<\/em><\/span>, 2006), pa do pravih malih funkerskih ali jazzerskih odmevov. <\/span> <\/span><\/p>\n

<\/embed><\/object><\/p>\n
\"\"<\/a>
Tools (12k, 2010)<\/figcaption><\/figure>\n

\n

Barvite naslovnice plo\u0161\u010d in analogne barvite zvo\u010dne krajine \u017ee predstavljenih treh izdelkov na Tools zamenjajo siva naslovnica in siva, enosmerna ter kirur\u0161ko hladna zvo\u010dna raziskovanja. Koncept je navidez dovolj preprost. Ielasijeva navada je obi\u010dajno komade le o\u0161tevil\u010diti, tokrat pa \u0161tevilke zamenjajo imena objektov, ki jih uporabi kot izvore zvokov. Naslovi komadov so tako <\/span>Paper Lamp<\/em><\/span> ali <\/span>Aluminum Foil<\/em><\/span>. Tudi v tem odmiku od obi\u010dajev se odra\u017ea skrajnost, v katero je Ielasi zaplul s Tools, ko koncept ritmi\u010dne mre\u017ee izpelje do konca in do popolnosti iz\u010drpa. Surove in neobdelane, vendar \u010diste posnetke, ki izra\u017eajo neopazno vsakdanjost zvokov, s katerimi se stalno sre\u010dujemo v kuhinji ali drugod v stanovanju, Ielasi tu zopet kola\u017eira v kompleksne celote. Sam akt kola\u017eiranja pa pusti povsem nedotaknjen izvoren zvok, kar obi\u010dajno manipuliranje z \u201enajdenimi\u201c zvoki reflektira in na novo vzpostavi. Rezultat kot razkritje podrobne analize in razvr\u0161\u010devanja perkusivnih in teksturnih lastnosti zvokov, ki je morala biti opravljena vnaprej, pred naknadnim lepljenjem v ritmi\u010dne vzorce, tukaj asocira na anekdote o neizprosni disciplini ob sistemati\u010dnem predal\u010dkanju koscev zvo\u010dnih trakov, ki so ga izvajali Pierre Schaefer in njegove ekipe, ko so se podajale v raziskovanja zvokov, katerim ni bilo videti konca. Vsekakor je Tools od tu predstavljenih plo\u0161\u010d najbolj \u201esivo\u201c poslu\u0161anje. Vendar pa ga je potrebno razumeti kot etapo znotraj kontinuitete dolo\u010denega raziskovanja, ki mu \u0161ele prinese dodano vrednost, ko prepoznamo linijo v ozadju.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
15 tapes (Senufo Editions, 2010)<\/figcaption><\/figure>\n

\n


\n<\/em><\/span> <\/span><\/p>\n

<\/embed><\/object><\/p>\n
\"\"<\/a>
15 cds (Entr\u2019acte, 2010)<\/figcaption><\/figure>\n

\n

Z zadnjima dvema sestrskima podvigoma Ielasi po vsej verjetnosti zopet stopa na nov teren in na novo odkriva razse\u017enosti svojih ambicij. Zvo\u010dno zelo podobna izdelka, ki pa ju lo\u010di bistven element, medija, s katerima je bila zvo\u010dna materija znotraj improvizacij prvotno reproducirana, ter medija, na katerima sta izdelka ponujena publiki, se zamenjata na svojih mestih. 15 tapes je izdaja na CD plo\u0161\u010di, katere zvo\u010dni zapis je bil ob prvotni reprodukciji predvajan s kasete, 15 cds pa je kasetna izdaja, katere komadi so bili na za\u010detku reproducirani z manipulacijo CD-jev na napravi CDJ, ki jo danes najdemo v vsaki diskoteki ali klubu. Kasetni \u0161um je klju\u010dni element obeh. V smislu ritmi\u010dnega naknadnega oblikovanja je tu odsoten princip mre\u017ee s predhodnih izdaj, vsaj v strogem smislu ponavljanja metrike. \u0160e vedno je prisotno ritmi\u010dno raziskovanje v smislu organizacije pulzirajo\u010dih zvokov in do neke mere tudi ponavljanja, vendar pa se gmote zvokov tu vseskozi preoblikujejo in vrtin\u010dijo, neopazno se v njih prikradejo novi zvoki, v vsakem obhodu se zgodi drug premik. Prisotnih je ne\u0161teto zatikajo\u010dih se ritmi\u010dnih elementov, raztegovanj v smislu manipuliranja hitrosti predvajanja in podobnih posegov. Zvo\u010dna materija je tokrat porazdeljena med najdene zvoke, \u0161ume trakov \/ zvoke predvajalnikov ter zvoke analognih sintetizatorjev, zvo\u010dna podoba je v kon\u010dni razli\u010dici vse prej kot tanka. Ielasi lahkotno zdru\u017euje \u0161um leta muhe, mastno drdranje sintetiziranega zvoka ter elemente naklju\u010dnosti, prisotne denimo ob poskakovanju frnikole po kaki rebrasti povr\u0161ini. Od vseh obravnavanih plo\u0161\u010d se tu omenjeni najmo\u010dneje spogledujeta s tradicijo konkretne glasbe. Med dvema kratkometra\u017enima izdajama se razteguje trideset komadov, ki so v resnici bolj zvo\u010dne miniaturice, primerne ljubiteljem zvo\u010dnih izletov in poglobljenega zvo\u010dnega raziskovanja, vseh trideset pa se razplete v dobre pol ure. Vsekakor sta ti plo\u0161\u010di primerni za ponavljajo\u010de poslu\u0161anje, bogastvo zvo\u010dnih detajlov se tako le vsaki\u010d ponovno razkriva z novega zornega kota.<\/span><\/p>\n

Ielasi je pomemben zvo\u010dni umetnik dana\u0161njega \u010dasa. Kljub navidezni skromnosti v pojavljanju in prepoznanju njegove prisotnosti sem posku\u0161al z ve\u010d razli\u010dnih vidikov prikazati pomenljivost njegovega kontinuiranega delovanja, pa tudi implikacije, ki jih to ima v razumevanju delovanja sodobnih neodvisnih godb. To vsekakor ne more biti omejeno le na interpretacijo lika in dela enega avtorja izmed mnogih, vendar pa je bila moja ambicija tu kve\u010djemu nakazati neka heterogena polja dru\u017ebenih in umetni\u0161kih aktivnosti, ki so le redko vsaka zase izolirane od kontekstov, v katerih se dogajajo. Taka polja so tista gibanja, znotraj katerih je potrebno prepoznati vrednost. V kontekstu dana\u0161njih \u0161irokih diskurzov o kreativnosti in kriti\u010dni misli tako znotraj \u0161ir\u0161ega podro\u010dja dru\u017ebenih razmerij kot znotraj specifi\u010dnih podro\u010dij aktivnosti sta lik in delo nekega posameznika, kot je Giuseppe Ielasi, lahko \u0161e kako pomenljiva, in to navkljub navidezni odsotnosti diskurzivnega elementa njegovega konkretnega delovanja.<\/span><\/p>\n

<\/embed><\/object><\/p>\n

<\/embed><\/object><\/p>\n

Povezave:<\/p>\n

http:\/\/senufoeditions.wordpress.com\/<\/a><\/p>\n

http:\/\/www.fringesrecordings.com\/<\/a><\/p>\n

http:\/\/www.12k.com\/index.php\/site\/artists\/giuseppe_ielasi\/<\/a><\/p>\n

http:\/\/www.12k.com\/index.php\/site\/interviews\/giuseppe_ielasi_the_wire_2009\/<\/a><\/p>\n

http:\/\/www.schoolmap-records.com\/<\/a><\/p>\n

http:\/\/www.entracte.co.uk\/project\/giuseppe-ielasi-e100\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Portret vsestranskega glasbenega “delavca”…<\/p>\n","protected":false},"author":24,"featured_media":1558,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-1557","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1557","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/24"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1557"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1557\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6123,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1557\/revisions\/6123"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1558"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1557"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1557"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1557"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}