{"id":15617,"date":"2016-12-06T11:19:17","date_gmt":"2016-12-06T10:19:17","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15617"},"modified":"2016-12-06T11:19:17","modified_gmt":"2016-12-06T10:19:17","slug":"nacionalni-simfonicni-orkester-mehike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15617","title":{"rendered":"Nacionalni simfoni\u010dni orkester Mehike"},"content":{"rendered":"

Nacionalni simfoni\u010dni orkester Mehike v Zlatem abonmaju 1; Cankarjev dom, Ljubljana, 12. 11. 2016<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

\"nation-symph-orch-mexico\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Na prvem koncertu leto\u0161nje sezone Zlatega abonmaja nas je obiskal barviti Nacionalni simfoni\u010dni orkester Mehike (Orquesta Sinf\u00f3nica Nacional de M\u00e9xico), ki je, tako koncertni list, “najvidnej\u0161i glasbeni ambasador svoje dr\u017eave”<\/em>, od ustanovitve leta 1928 pa so ga vodila \u017ee mnoga legendarna dirigentska imena, kot so Bernstein, Solti, Copland, Celibidache, Dutoit in drugi. Primarno poslanstvo orkestra je “negovanje tradicije ter globalno predstavljanje mehi\u0161kega in latinskoameri\u0161kega orkestrskega repertoarja”<\/em>. Koncertnega mojstra koncertni list ni navedel.<\/p>\n

Tako je bilo tudi na ljubljanskem koncertu, na katerem je orkester odigral program izklju\u010dno mehi\u0161kih skladb, prisluhnil pa mu je tudi trenutni \u0161ef dirigent (z zelo negotovo prihodnostjo<\/a>) Orkestra Slovenske filharmonije Uro\u0161 Lajovic. Uvodoma smo prisluhnili 2. simfoniji Carlosa Ch\u00e1veza<\/em>, ki jo je skladatelj podnaslovil ‘Sinfon\u00eda India’<\/em>, a \u0161e pred za\u010detkom je polno Gallusovo dvorano nagovoril karizmati\u010dni dirigent Carlos Miguel Prieto ter predstavil nekatera eksoti\u010dna in v na\u0161ih krajih nedvomno neznana (in \u010disto mo\u017eno tudi \u0161e nesli\u0161ana) mehi\u0161ka tolkala, na katera so glasbeniki igrali med koncertom. Ch\u00e1vezova simfonija je polna lomljenih taktovskih na\u010dinov in ritmov, tipi\u010dne melodike in ostalih pri\u010dakovanih kompozicijskih prijemov. Tolkalsko sekcijo, ki jo je na tak\u0161nem koncertu pa\u010d treba izpostaviti, je ob \u0161tirih odli\u010dnih tolkalcih dopolnjeval \u0161e timpanist, ki pa je v nasprotju s splo\u0161no uveljavljeno prakso igral stoje. Izvrstna je bila tudi sekcija rogov (pet glasbenikov) in splo\u0161en bogat zven orkestra. Kljub kompleksni ritmi\u010dni strukturi skladbe pri skupni igri in intonaciji ni bilo nikakr\u0161nih te\u017eav, dober vtis pa je naredil tudi visok nivo dinami\u010dne kulture glasbenikov (tudi v glasnih \u2013 ff<\/em> in ve\u010d \u2013 pasa\u017eah). Sicer je skladba, ki ste\u010de v enem stavku, po mojem mnenju prekratka, da bi si zaslu\u017eila oznako simfonije.<\/p>\n

Na koncertu je nastopila tudi pianistka Gabriela Montero<\/em>, ki se je poleg solisti\u010dne vloge predstavila tudi kot skladateljica Koncerta za klavir in orkester, ‘Concerto latino’<\/em>, ki ga je odigrala skupaj z orkestrom. Tristav\u010dna skladba (Mambo<\/em>\/Milonga<\/em>\/Venezolana<\/em>), ki je bila krstno izvedena \u0161ele pred pol leta v Leipzigu in je bila menda “pravo zmagoslavje”, name ni naredila pretiranega vtisa in je hitro zapustila glasbeni in obi\u010dajni spomin. Je sicer barvita in ritmi\u010dna (\u017ee hitro po po\u010dasnem uvodu solo klavirja nastopi prava “fiesta latina”), sorazmerno var\u010dno, a ne zelo spretno tolkalsko orkestrirana in z resni\u010dno virtuoznim klavirskim partom, po drugi strani pa precej kli\u0161ejska, repetitivna, brez pravih kompozicijskih prese\u017ekov in z odsotnostjo oprijemljivej\u0161ih t\u00e9m in\/ali motivov. Koncert v klasi\u010dni italijanski formi hitro-po\u010dasi-hitro je z odprtim in spro\u0161\u010denim pristopom nekoliko sicer re\u0161ila sama solistka, vendar je o\u010ditno, da skladba igra predvsem na karto vsesplo\u0161ne priljubljenosti latino glasbe in v tem smislu ni niti originalna niti preve\u010d posre\u010dena. Bolj zanimiv je bil pravzaprav solo dodatek Monterove, ki po koncertnem nastopu “ob\u010dinstvo redno povabi, naj predlagajo motive, na katere improvizira”. Tako sta tokrat po uvodnem nagovoru in prepri\u010devanju pianistke najprej “solist” iz ob\u010dinstva, nato pa \u0161e cel avditorij zapela na\u0161o ljudsko Pozimi pa ro\u017eice ne cveto<\/em>, nakar je Monterova na glavni motiv napeva zaigrala nekajminutno (povpre\u010dno) improvizacijo in seveda navdu\u0161ila ob\u010dinstvo.<\/p>\n

V drugem delu koncerta smo poslu\u0161ali \u0161e No\u010d Majev<\/em>, \u0161tiristav\u010dno suito za orkester, ki jo je napisal mehi\u0161ki skladatelj Silvestre Revueltas<\/em>, priredil pa Jos\u00e9 Limantour. Gre pravzaprav za glasbo, ki je bila napisana za film No\u010d Majev<\/em><\/a> (1939) in se v skladu s tem za\u010dne z dramati\u010dnim uvodom in sugerira starodavnost (spet odli\u010dni rogovi) z odmevi R\u00f3zsove glasbe za film Ben-Hur<\/em>. V drugem stavku (No\u010d veselja\u010denja<\/em>) zazveni nalezljivi fandango, ki spomni na Coplandov El Sal\u00f3n M\u00e9xico<\/a>. Ponovno je navdu\u0161ila zelo barvita in \u0161tevil\u010dna tolkalska sekcija s kar 12 tolkalci, Prieto pa je svoje delo opravljal sila energi\u010dno. V tretjem stavku (No\u010d na Jukatanu<\/em>) smo spet lahko u\u017eivali v visoki stopnji dinami\u010dne kontrole, ki jo tako zelo poudarjam “samo” zato, ker gre za elementarno glasbeno kvaliteto in enega najpomembnej\u0161ih aspektov muziciranja, ki pa je v modernih \u010dasih in pri modernih orkestrih in dirigentih \u017eal redek kot zlati prah. Zadnji stavek (No\u010d \u010darobnosti<\/em>) izzveni kot nekak\u0161en peklenski ples z mnogimi solo tolkali in trobljenjem v morske \u0161koljke (pozavne, tuba); tu pa so bila godala dinami\u010dno naposled potopljena. Abonmajska “no\u010d \u010darobnosti” je tako dodobra uspela, dirigent pa se je avditoriju \u0161e zahvalil za lepo petje in mu skupaj z orkestrom za dodatek poklonil \u0161e po njegovih besedah “the most beautiful song to come out of Mexico<\/em>“.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Zlatem abonmaju 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":15618,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-15617","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15617","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15617"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15617\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15619,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15617\/revisions\/15619"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15618"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15617"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15617"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15617"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}