{"id":15641,"date":"2016-12-10T01:44:57","date_gmt":"2016-12-10T00:44:57","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15641"},"modified":"2016-12-09T07:45:48","modified_gmt":"2016-12-09T06:45:48","slug":"londonski-simfonicni-orkester","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15641","title":{"rendered":"Londonski simfoni\u010dni orkester"},"content":{"rendered":"

Dva koncerta Londonskega simfoni\u010dnega orkestra; Barbican Centre, London, 24. in 26. 11. 2016<\/strong><\/em><\/p>\n

\"london-symphony-orchestra\"
\nSli\u0161ati Londonski simfoni\u010dni orkester (London Symphony Orchestra<\/em><\/a>; LSO) v \u017eivo je zmeraj posebno do\u017eivetje. Ne samo zato, ker gre brez dvoma za enega najbolj\u0161ih simfoni\u010dnih orkestrov ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu, pa\u010d pa tudi zaradi tega, ker ta izjemni glasbeni korpus glasbo poustvarja nadvse predano, strastno in do\u017eiveto. Morda gre za tisto znamenito “\u0161irino angle\u0161ke du\u0161e”, ki jo je v osrednjem delu svojega Jupitra, prina\u0161alca veselja (Planeti, op. 32)<\/a> sku\u0161al uglasbiti Gustav Holst, ali pa za bukoli\u010dno melodiko idili\u010dnega zelenega angle\u0161kega pode\u017eelja, ki veje iz mnogih del Ralpha Vaughan Williamsa \u2013 LSO oboje zadane in odigra z brezhibno do\u017eivetostjo, in to znova in znova. To so dokazali tudi na dveh nedavnih koncertih v londonskem kulturnem centru Barbican.<\/p>\n

Prvi koncert je programsko zdru\u017eil dela Gioachina Rossinija, Maxa Brucha in Richarda Straussa. Za uvod smo sli\u0161ali Rossinijevo<\/em> Uverturo k operi Viljem Tell<\/em>, ki je \u2013 predvsem seveda sklepni galop \u2013 ena najbolj znanih orkestralnih skladb. Prav toliko, kot uvertura, pa je skladba pravzaprav tudi nekak\u0161na “miniaturna simfoni\u010dna pesnitev” v \u0161tirih delih ali slikah, med katerimi sta npr. nevihta in ljudsko muziciranje pastirjev \u2013 oboje nedvomno programski namig na poznej\u0161ega Straussa. Glasbeni uvod k pripovedi o \u0161vicarskem bajeslovnem narodnem junaku se je za\u010del s \u010dudovitim uvodom godalne sekcije, ki je bila \u2013\u00a0 kot vedno pri LSO \u2013 nenadkriljiva s popolno dinami\u010dno kontrolo, disciplino in predvsem neslutenimi pianissimi<\/em>. V virtuoznem zaklju\u010dnem galopu so se odli\u010dno odrezali solisti iz pihalne sekcije (prvi klarinetist je bil na hitro tako podoben Wenzlu Fuchsu<\/a>, da sem za trenutek pomislil, da poslu\u0161am koncert Berlinske filharmonije!).<\/p>\n

Bruchov Violinski koncert \u0161t. 1 v g-molu<\/em>, op. 26 v treh stavkih je nastal pred natanko 150 leti, skladatelj pa ga je posvetil mad\u017earskemu violinskemu virtuozu Josephu Joachimu. \u010ceprav zveni precej impresivno, pa je solisti\u010dni part glasbeniku pisan zelo “pod prsti” in zato ni preve\u010d zahteven, sam koncert pa je bil \u017ee od za\u010detka med solisti izjemno priljubljen, kar je bila za skladatelja velika sre\u010da, ki se je pri koncertu za violino izmuznila mojstru, kot je bil npr. \u010cajkovski. Kot solist je pred orkester tokrat stopil kar koncertni mojster Roman Simovi\u0107<\/em>, ukrajinski violinist s \u010drnogorskimi koreninami. Koncert se za\u010dne nekoliko neobi\u010dajno \u2013 s tihim solo tremolom timpanov (Antoine Bedewi), kar lahko poslu\u0161alca preseneti, timpanista pa soo\u010di z delikatnim izzivom popolne intonacije. Kmalu se je orkestru pridru\u017eil \u0161e solist in igranje violinista, ki igra na 307 let staro Stradivarijevo glasbilo, je bilo prepri\u010dljivo, plemenito in ob\u010duteno; na trenutke presunljivo. Spremljava orkestra je bila brezhibna, izstopali so zelo mehki rogovi in premi\u0161ljeno dirigentovo (Antonio Pappano<\/em>, od leta 2002 glasbeni direktor londonske Kraljeve operne hi\u0161e) vodenje. Zares so me \u2013 ob preprosto lepih<\/em> tuttih \u2013 najbolj navdu\u0161ile pianissimo<\/em> pasa\u017ee solista in orkestra, ki bi jih sam poimenoval za v zlatu tkan topel glasbeni paj\u010dolan za u\u0161esa. \u017de v prvem stavku ve\u010dkrat (najprej jo zaigra orkester, nato jo povzame \u0161e solist) zazveni kratka \u0161esttonska spu\u0161\u010dajo\u010da se fraza, ki si jo je Strauss izposodil za poznej\u0161o Alpsko simfonijo, neko drugo frazo pa je \u2013 to je bilo novo odkritje \u2013 pokojni James Horner (ki je to tudi sicer rad in pogosto po\u010del) citiral v svoji filmski glasbi za film Braveheart (Pogumno srce, 1995). Veder, barvit in po melodiki glavnega motiva sode\u010d nekoliko cigansko navdahnjeni zadnji stavek je s Simovi\u0107evo virtuozno izvedbo poskrbel za silno navdu\u0161enje ob\u010dinstva, ki je seveda sli\u0161alo tudi dodatek.<\/p>\n

“Kon\u010dno sem se nau\u010dil orkestrirati!” je Richard Strauss<\/em> pripomnil med vajami za krstno izvedbo svoje Alpske simfonije<\/em>, op. 64 veli\u010dastne simfoni\u010dne pesnitve v 22 delih, ki jo je skiciral, komponiral in orkestriral v letih 1911\u20131915. In orkestracija te fascinantne, karseda barvite skladbe je dejansko tako genialna in spretna, da se je nikakor ne bi sramovali niti najve\u010dji mojstri umetnosti instrumentacije, kot so bili npr. Rimski-Korsakov, Mahler in Ravel. “Simfonija” (pravilneje simfoni\u010dna pesnitev), ki v slabi uri glasbeno uprizori dan planinca, pre\u017eivet v visokogorju, je glede na svojo slikovitost, deskriptivnost, prepri\u010dljivost in leitmotivi\u010dno strukturo pravzaprav \u017ee kar filmska glasba. Nekateri glasbeni kritiki in muzikologi so delo vzeli za nekak\u0161no zabavno glasbo in s tem popolnoma zgre\u0161ili skladateljevo panteisti\u010dno razmi\u0161ljanje o naravi in \u0161ibkih poskusih \u010dloveka, da bi si jo pokoril. Po delih pesnitve, kot so npr. No\u010d<\/em>, Son\u010dni vzhod<\/em>, Vzpon<\/em>, Sprehod ob potoku<\/em>, Pri slapu<\/em>, Na planini<\/em>, Na vrhu<\/em><\/a>, Sonce se postopoma skrije<\/em>, Neurje in nevihta; sestop<\/em> in Son\u010dni zahod<\/em>, se skladba z No\u010djo<\/em> cikli\u010dno sklene in utrujenega popotnika po vseh planinskih do\u017eivetjih naposled varno pripelje domov. Orkester mu pri tem pomaga z ogromno, takoreko\u010d mahlerjevsko zasedbo in virtuozno izvedbo te izvajalsko zelo zahtevne glasbe, ki pa je za poslu\u0161alca pravi u\u017eitek. V Londonu smo sli\u0161ali, da je bila tokrat zelo obremenjena trobilna sekcija nekajkrat “na robu pre\u017eivetja”, tempi pa so bili dobro premi\u0161ljeni in precej podobni tistim iz legendarne Karajanove verzije<\/a>, dejansko pa tudi zadnji izvedbi pri nas (Slovenska filharmonija in Emmanuel Villaume, 2011<\/a>). Res je sicer, da so npr. kravji zvonci (Na planini<\/em>) odzvanjali prepotiho, je pa Pappano izbral postavitev orkestra, pri kateri je druge violine posedel desno od sebe (in ne desno od prvih violin, kot je ve\u010dinoma v navadi), kar je rad po\u010del tudi npr. Kleiber in je sicer delikatno, a rezultira v druga\u010dni, \u0161e bolj \u017elahtni zvo\u010dni sliki. Po pri\u010dakovanjih sta najbolj navdu\u0161ila glasbena prikaza evfori\u010dnega zmagoslavja Na vrhu<\/em> in karseda prepri\u010dljivo besnenje Nevihte in neurja<\/em> z u\u010dinki grmenja in orkanskega vetra (imeli so kar dve napravi za veter!), ki sta bila v izvedbi LSO \u0161e posebej ekstati\u010dno glasbeno do\u017eivetje. Pappano se je vseskozi izkazal za izvrstnega interpreta z jasno vizijo in idejami ter Alpsko simfonijo skupaj z izjemnim orkestrom sklenil s prelepim Son\u010dnim zahodom<\/em> in zaklju\u010dkom.<\/p>\n

*<\/p>\n

LSO je en tistih zares redkih orkestrov, ki se z enako resnostjo in predanostjo posve\u010dajo tako npr. Beethovnovim in Mahlerjevim simfonijam, kot tudi izvajanju glasbe iz filmov in video iger. Predvsem pa so orkester, ki bo v prihodnjem letu obele\u017eil \u0161tiri desetletja sodelovanja z znamenitim ameri\u0161kim skladateljem glasbe Johnom Williamsom<\/em>. Prvi sountrack, ki ga je Williams posnel z LSO, je bila seveda glasba za prvi del iz zdaj kultne space opera<\/em> sage Vojna zvezd (Star Wars, 1977<\/a>), pozneje pa so sledili \u0161e ostali deli Vojne zvezd, pa Superman, Harry Potter, Indiana Jones in ostali. O LSO je Williams \u2013 ki bi si za snemanje svoje glasbe lahko izbral takoreko\u010d katerikoli simfoni\u010dni orkester na svetu \u2013 pred desetimi leti povedal: “Zelo mi je v\u0161e\u010d to, \u010demur pravimo ali o tem razmi\u0161ljamo kot o ‘britanski \u0161oli igranja na trobila’. Zvok je namre\u010d druga\u010den od ostalega evropskega trobilnega zvoka in vsekakor druga\u010den od na\u0161ega, ameri\u0161kega na\u010dina igranja in tudi ta dva zvoka sta vsak po svoje \u010dudovita, a vseeno obo\u017eujem britanski trobilni pristop, tradicijo in stil.”<\/p>\n

LSO se je tokrat legendarnemu skladatelju in velikemu prijatelju poklonil s celove\u010dernim koncertom njegove filmske glasbe, ki je imel veliko skupnih to\u010dk s podobnim koncertom izpred \u0161tirih let<\/a> \u2013 celo dirigenta; nem\u0161ki specialist za filmsko glasbo Frank Strobel<\/em> je sicer tudi direktor Evropskega filmskega filharmoni\u010dnega in\u0161tituta in mednarodno cenjen dirigent, aran\u017eer, urednik, producent in studijski glasbenik. Koncert je bil posve\u010den spominu na filmskega skladatelja Harryja Rabinowitza, \u010digar glasbo bi na koncertu izvirno morali igrati, Rabinowitz, ki je v karieri tudi sam nekajkrat sodeloval z LSO, pa naj bi dirigiral. A \u017eal je skladatelj v visoki starosti 100 let v juniju letos umrl, zato je LSO koncert nadomestil s programom Williamsove glasbe \u2013skladatelja sta v \u010dasu Williamsovega vodenja revijskega orkestra Boston Pops stkala tudi prijateljske vezi.<\/p>\n

Tokratni glasbeni dogodek je bil unikaten in bogatej\u0161i zaradi kratkih video napovedi, ki so jih s skladateljem posneli posebej za ta koncert. Tako je vsako posamezno skladbo na programu uvedel Williamsov osebni nagovor, projiciran na platno nad orkestrom. Na koncertu smo potem v dveh urah in pol sli\u0161ali pravi presek skladateljeve neizmerno bogate in raznolike glasbene ustvarjalnosti, ki jo je zapustil sedmi umetnosti, predvsem seveda pri filmih re\u017eiserja Stevena Spielberga. Z njim Williams sodeluje \u017ee od kultne grozljivke \u017drelo<\/em> (Jaws<\/em>, 1975), za katero je prejel prvega oskarja za izvirno glasbo in seveda smo sli\u0161ali tudi to znamenito t\u00e9mo, ki temelji na preprostem, a neustavljivem in usodnem ponavljanju intervala male sekunde. Zazveneli so \u0161e Kora\u010dnica iz Supermana<\/em> (1978), Hudi\u010dev ples iz \u010carovnic iz Eastwicka<\/em> (The Witches of Eastwick<\/em>, 1987; nedvomne paralele z magi\u010dnim svetom Harryja Potterja) in glavna t\u00e9ma iz Jurskega parka<\/em> (Jurassic Park<\/em>, 1993), ki jo je odlikoval kristalno \u010dist ton trobent v sekundarni t\u00e9mi, navdih za uvod v skladbo (klic roga in odgovor flavte in oboe) pa je Williams zelo verjetno na\u0161el v za\u010detku Holstove Venere, prina\u0161alke miru (Planeti, op. 32)<\/a>.<\/p>\n

Pred glavno t\u00e9mo iz filma JFK<\/em> (1991) je Williams povedal, da se Kennedyjevega umora \u0161e vedno zelo dobro spominja in \u010deprav predsednika osebno ni poznal, ga je ob\u010dudoval, zato se ga je atentat zelo dotaknil, pozneje pa se je spoprijateljil s predsednikovim bratom Tedom Kennedyjem. Vse to je nanj seveda vplivalo tudi pri skladanju glasbe za film, ki ima presunljivo lepo glavno melodijo v solo trobenti (Philip Cobb<\/em>) in v \u017eametni toplini godalne sekcije. Skladbo Dartmoor, 1912 iz filma Grivasti vojak<\/em> (War Horse<\/em>, 2011) preveva angle\u0161ka pastoralna idilika, posebej pa je treba omeniti izjemnega prvega timpanista LSO Nigela Thomasa<\/em>. Ob odli\u010dni izvedbi Hedwigine t\u00e9me iz filma Harry Potter in kamen modrosti<\/em> (Harry Potter and the Philosopher’s Stone<\/em>, 2001) se je skladatelj spomnil sre\u010danja s pisateljico J. K. Rowling na Floridi in tega, da je pred oz. med skladanjem prebiral tudi knjigo, \u010desar sicer nikoli ne po\u010dne. Razprodano dvorano v Barbicanu je nasmejala anekdota iz \u010dasa nastajanja filma (s sicer \u0161e kako resno tematiko) Schindlerjev seznam<\/em> (Schindler’s List<\/em>, 1993), ko je Williams po prvem predogledu filma ostal brez besed in re\u017eiserju Spielbergu dejal: “Za tale film pa potrebuje\u0161 bolj\u0161ega skladatelja od mene!”, ta pa mu je odvrnil: “Ja, ampak so vsi mrtvi!” Glavno t\u00e9mo iz filma je brezhibno izvedel koncertni mojster Roman Simovi\u0107. V “ciljni ravnini” olimpijskega leta 2016 smo sli\u0161ali \u0161e Olimpijske fanfare in t\u00e9mo<\/em>, ob njih pa \u0161e glasbo iz ZF filmov E.T. vesolj\u010dek<\/em> (E.T. the Extra-Terrestrial<\/em>, 1982), katerega konec je Spielberg zmontiral po Williamsovi glasbi in ne obratno, kot je uveljavljena praksa, pa najprej \u010dudovito atonalne, pozneje pa harmoni\u010dno zelo tople Odlomke iz Bli\u017enjih sre\u010danj tretje vrste<\/em> (Close Encounters of the Third Kind<\/em>, 1977) ter prose\u010do Molitev za mir iz filma M\u00fcnchen<\/em> (Munich<\/em>, 2005) v ob\u010duteni izvedbi godalnega dela orkestra.<\/p>\n

Seveda ni \u0161lo druga\u010de, kot da smo za sklep \u2013 za marsikoga vrhunec \u2013 tega zares veli\u010dastnega koncertnega ve\u010dera, med katerim so se lasje redno je\u017eili, sli\u0161ali vrhunsko izvedbo nekaterih\u00a0 najbolj znamenitih in priljubljenih stavkov iz suite Vojna zvezd<\/em> z glasbo iz ve\u010d filmov te vesoljske sage, za dodatek pa \u0161e Let v de\u017eelo Nije iz Spielbergovega fantazijskega mladinskega filma Kapitan Kljuka<\/em> (Hook<\/em>, 1991), \u010deprav sem ob bli\u017eajo\u010dih se praznikih pri\u010dakoval glasbo iz ve\u010dne bo\u017ei\u010dne komedije Sam doma. LSO je tudi tokrat dokazal, da je, kot ga je prikladno poimenoval Muir Mathieson, “popoln filmski orkester” in da mu v sr\u010dnosti, predanosti in absolutno vrhunski kakovosti izvajanja filmske glasbe preprosto ni para.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na dveh koncertih<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":15642,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-15641","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15641","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15641"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15641\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15644,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15641\/revisions\/15644"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15642"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15641"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15641"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15641"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}