![\"muddy-waters\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/12\/Muddy-Waters.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Muddy Waters : Folk Singer<\/em><\/strong> (Chess, 1964)<\/p>\n <\/p>\n Recimo naravnost: Muddy Waters ni bil \u00bbfolk singer\u00ab, posnel pa je album Folk Singer<\/em>. Leta 1964 je bilo modno in komercialno posneti \u00bbfolk album\u00ab. Predlog je bil zalo\u017enikov. Bil je \u010das preporoda ljudske pesmi, zlasti v ZDA in tudi drugod v zahodnem svetu. Pred kratkim je Bob Dylan, ki je zrasel v tem folk miljeju, se pravi v \u010dasu folk revivals<\/em>, dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Vendar ponovimo, Muddy Waters ni bil \u00bbfolk singer\u00ab. Bil je popularni glasbenik, pevec bluesa.<\/p>\n Z izborom tega albuma Muddyja Watersa (1913 \u2013 1983) za \u00bbrobnega\u00ab je lahko precej narobe, a tudi zelo prav. Narobe zato, ker je glasbenik iz Mississippija v Chicagu konec \u0161tiridesetih let pripomogel k elektrificiranju in moderniziranju bluesa, ki je veljal za \u010drnsko kulturno formo (a ne edino) tako na kmetijskem ameri\u0161kem Jugu kot na industrijskem severu v mestih, kot sta Chicago in Detroit. Vendar je bila ta modernizacija bluesa docela anahronisti\u010dna in protislovna. Waters je poosebljal povratek stare forme z Juga s strukturo ob\u010dutenja, ki je bila predvsem pesimisti\u010dno skupno ob\u010dutenje mistreatment<\/em>, grdega, slabega ravnanja, v bluesu preme\u0161\u010denega v odnos med bluesovskim pevcem\/pevko in ljubimko\/ljubimcem. Toda ne pozabimo, blues je bil tudi pesem za \u017eur in ples, ne da se ga zvesti zgolj na melanholijo, dramati\u010dno podano v pesmi prevare in poni\u017eanja. Zafrkantstva v njem nikoli ni manjkalo. V \u010dasu povojne gospodarske in socialne depresije, ki so jo izkusili migrantski \u010drnski delavci v industrijskih mestih, je bil ta povratek manj sofisticiranega, neposrednega bluesa \u2013 se pravi komercialni uspeh elektri\u010dnega Muddyja Watersa in drugih \u2013 br\u017ekone indic, da je med ogromnim delom \u010drnske skupnosti prevladalo ob\u010dutenje mistreatment<\/em>, ki je spominjalo na razmere na Jugu, od koder so mno\u017ei\u010dno be\u017eali in se selili v kraje, ki so ozna\u010devali bright lights, big city<\/em>, kakor je pel Jimmy Reed.<\/p>\n Najbolj socialno ogro\u017eeni del \u010drnske skupnosti v petdesetih in \u0161estdesetih letih je v glasbenem stilu, kljub elektri\u010dni modifikaciji, skozi bazi\u010den bluesovski ritual participiral na isti formi, ki je v teksturi, besedilu in kontekstu igranja bluesa ostala domala nespremenjena.<\/p>\n Muddy Waters je za majhno neodvisno zalo\u017ebo bratov Chess, sicer poljskih priseljencev judovskega rodu, od konca \u0161tiridesetih snemal \u00bbsinglice\u00ab na 78 vrtljajev, ki so bile komercialno prodorne in uspe\u0161ne, vrtele so jih radijske postaje, sukali so jih v donosnih d\u017euboksih. Waters je muziciral v klubih in \u0161pelunkah ju\u017enega, \u010drnskega predela Chicaga. Pravega samostojnega albuma ni posnel do \u0161estdesetih let. \u010ce bi torej zares \u017eeleli najmo\u010dnej\u0161ega, sve\u017eega Watersa, bi bilo najbolje, da si vsi skupaj zavrtimo njegove zgodnje posnetke za Chess (z drugega snemanja po vrsti), za\u010den\u0161i s plo\u0161\u010do iz leta 1948, kjer zasli\u0161imo modernizirana, \u017eivahna, rezka, predelana \u00bbI Can’t Be Satisfied\u00ab in \u00bbI Feel Like Going Home\u00ab, ki ju je Muddy Waters s pravim imenom McKinley Morganfield \u00bbakusti\u010dno\u00ab, sam ob spremljavi kitare zapel v mikrofon folklorista Alana Lomaxa leta 1941 in 1942, ko je bil \u0161e delavec na planta\u017ei bomba\u017ea Stovall v Mississippiju, v bli\u017eini kraja Clarksdale v severozahodnem, rodovitnem predelu te ameri\u0161ke zvezne dr\u017eave, ki ji pravijo Delta. To dramati\u010dno snemanje za arhiv Kongresne knji\u017enice je Lomax do\u017eiveto popisal v svoji knjigi The Land Where The Blues Began <\/em>(1993). Droben zaznamek: rekonstrukcijo Watersove kolibe danes ka\u017eejo v bluesovskem muzeju v Clarksdaleu, pa tudi na kraju samem, na tako imenovani \u00bbbluesovski poti\u00ab, ki je del spodbujenega kulturnega turizma v tem \u00bbmitskem\u00ab predelu Mississippija.<\/p>\n “Muddy Waters” pred kolibo s planta\u017ee Stovall, bluesovski muzej, Clarksdale, Mississippi. Foto: I\u010do Vidmar<\/em><\/p>\n Lomax je ob primerjavi dveh razli\u010dic komada \u00bbCountry Blues\u00ab (pravzaprav gre za \u00bbI Feel Like Going Home\u00ab, ki je spet razli\u010dica Housovega \u00bbWalking Blues\u00ab) zapisal: \u00bb \u2026V drugi razli\u010dici je Muddy ohranil isto strukturo pesmi. Toda primerjava poka\u017ee, v kolik\u0161ni meri improvizacija besedila oblikuje folk blues. Podobno kot vsak drug pevec bluesa je imel tudi Muddy zalogo lebde\u010dih verzov, s katerimi je gradil vsako peto pesem.\u00ab Folklorist je seveda \u010dakal, da mu bo Morganfield\/Waters razkril, kje je pobral verze in strukturo pesmi, pri Sonu Houseu ali Robertu Johnsonu. Slednjega se je pravzaprav namenil snemati, pa je skrivnostni pevec prej umrl v okoli\u0161\u010dinah, ki napotujejo na umor iz ljubosumja, kar je osnovna hrana za reprodukcijo bluesovske mitologije in izdelavo genealogije \u00bbDelta bluesa\u00ab, v kateri so Waters, Elmore James in Howlin’ Wolf dobili \u010dastno mesto modernizatorjev.<\/p>\n Konstrukcija modela \u00bbDelta bluesa\u00ab kot bluesovske doma\u010dije je v marsi\u010dem podobna konstrukciji jazza iz New Orleansa, ki je seveda zibelka jazza. \u010ceprav, bodimo po\u0161teni do Lomaxa, je folklorist Watersa kor polprofesionalnega pevca, ki si je \u017eelel komercialno uspeti, pobaral tudi o repertoarju, ki ga je igral (popevke, \u00bbcountry & western\u00ab komade, \u00bbcountry blues\u00ab komade), po\u0161teno je zabele\u017eil tudi naslove plo\u0161\u010d, ki jih je poslu\u0161al doma; nabor je bil kar pester.<\/p>\n Tule me bolj zanima Lomaxova ozna\u010dba Watersovega bluesa za \u00bbfolk blues\u00ab. \u010ce ho\u010demo priti do \u00bbfolk revivala\u00ab konec petdesetih in v \u0161estdesetih letih, ne bi bilo slabo, \u010de si ogledamo, v kak\u0161nih kulturni in politi\u010dni klimi je do njega in afirmacije \u00bbljudskega\u00ab pri\u0161lo in kje je tu \u00bb\u010drnski blues\u00ab.<\/p>\n Kulturna politika predvojne ljudske fronte v ZDA, ki je bila radikalnej\u0161i del \u0161ir\u0161e koalicije New Deala <\/em>predsednika Roosevelta, si je prizadevala zlasti za tiste zvrsti, ki izvirajo iz ustnih tradicij, \u010drnskih in pode\u017eelskih pripovedi in glasbe. Ljudska fronta z vplivno vlogo Komunisti\u010dne partije ZDA je b\u00edla kulturni boj v dveh nedokon\u010danih kulturnih vojnah: bitko za demokrati\u010dno zasnovo nacionalne kulture in za zatrtje vzvi\u0161enosti visoke kulture, ki je na popularno kulturo gledala kot na nizko kulturo. Simon Frith v Zvo\u010dnih u\u010dinkih <\/em>poudarja, da je bilo ameri\u0161ko folk gibanje<\/em> v tridesetih letih v osnovi protislovno: slavilo je \u00bbspontane ljudske stvaritve\u00ab, ki so jih od zunaj presojali \u00bboutsiderji\u00ab, urbani izvajalci. Vloga KP ZDA je bila klju\u010dna pri opredelitvi \u00bbljudstva\u00ab, premestila se je od nove pesmi, ki bi jo lahko identificirali z delavcem, k \u00bbdoma\u010di ljudski zavesti in tradiciji \u2013 zakladu ljudske umetnosti\u00ab. Druga\u010de povedano, partija je v glasbi z ruralnih podro\u010dij videla najprimernej\u0161i izraz za urbanega delavca, partijski intelektualci so postali \u00bbljudski umetniki\u00ab, oble\u010deni v obleke kme\u010dkega proletariata iz Oklahome, ki so peli \u00bbljudske (folk<\/em>) pesmi\u00ab. Spremenila se je torej taktika, ne pa kulturno stali\u0161\u010de: \u00bbprimerne\u00ab pesmi so bile \u0161e zmerom primerne, dokler so razvijale ob\u010dutek razredne solidarnosti. O avtenti\u010dnosti glasbe so presojali glede na njene u\u010dinke in ne glede na vire. Na primer, Woody Guthrie, vzor folk izvajalca, je svojo glasbo delal za urbano, izobra\u017eeno in politizirano ob\u010dinstvo, z njo je artikuliral ob\u010dutenje \u00bbOakijev\u00ab za newyor\u0161ko levico. Radikalno tradicijo ameri\u0161ke folk glasbe so torej ustvarili metropolitanski in levi\u010darski boemi; ne glede na politi\u010dno rabo nostalgije velja, da so glasbeniki znotraj folk gibanja uspeli ohraniti popularno glasbo, ki so jo politi\u010dno in glasbeno opredelili v odnosu do komercialnega popa, kar je bilo odlo\u010dilno za formiranje novega folk gibanja v \u0161estdesetih letih, pa tudi za nadaljnje formiranje rocka kot mladinske kontrakulture.<\/p>\n Med drugo svetovno vojno so omrtvi\u010dili delavsko in sindikalno gibanje, ki je bilo pora\u017eeno po njej v vzdu\u0161ju hladne vojne in ustvarjanja patriotskega \u00bbstrahu pred rde\u010do nevarnostjo\u00ab v \u010dasu mccarthyzma. Njegova \u017ertev je bil tudi Alan Lomax, ki ga je FBI mnogo let in ve\u010dkrat preiskoval zaradi domnevnih povezav s komunisti. Vsak izraz protesta je bil videti neameri\u0161ki. V tem \u010dasu sta bila zaradi domnevnih vezi s komunisti na \u010drni listi tako Guthrie kot Pete Seeger. Oba sta vseeno ustanovila skupino People’s Song<\/em>, ki je kritizirala tako vladno politiko v hladni vojni kot rasno segregacijo na ameri\u0161kem Jugu, nastopala po manj\u0161ih \u0161tudentskih prostorih in ustvarila folk balade, ki so postale zgled nove folk pesmi. \u0160ele v \u0161estdesetih letih je \u0161tudentska mladina postala bolj politi\u010dno anga\u017eirana, zanjo je bil folk<\/em> ena redkih oblik za izra\u017eanje politi\u010dnih stali\u0161\u010d. Ujemal se je z njihovimi politi\u010dnimi skrbmi, rabili so ga v podobne kulturne namene, kot so \u010drnsko glasbo rabili njeni poslu\u0161alci. Obe skrbi in glasbi sta se zbli\u017eali v boju za dr\u017eavljanske pravice, najve\u010dji dele\u017e protestnih (folk) pesmi je bil posve\u010den njim in vojni v Vietnamu. Tu dodajmo, da je Muddy Waters z bendom nastopil na znamenitem pohodu za dr\u017eavljanske pravice v Washingtonu.<\/p>\n Klju\u010dna razlika med mlaj\u0161imi in starej\u0161imi izvajalci (folk) protestnih pesmi je bila njihova osebna vpletenost. Za Peta Seegerja so bile pesmi oro\u017eje v boju, kateremu se je \u017ee pridru\u017eil. Mlaj\u0161i pevci, kot Bob Dylan, so pisali pesmi kot dru\u017ebene komentarje, kot \u00bbretori\u010dne protestne pesmi\u00ab, ki so jih pokrivali mno\u017ei\u010dni mediji. Ideolo\u0161ka folk skupnost, ki se je gibala v velemestnih kavarnah, klubih in festivalih, je \u010dedalje bolj cenila originalnost. Pri Dylanu so ob\u010dudovali njegov individualni genij, osebne zaznave, edinstveni glas in slog, goste pesemske oblike in ohlapno melodi\u010dno strukturo pesmi, to velja tudi za njegov elektri\u010dni zvok, kar je skoraj onemogo\u010dalo participacijo ob\u010dinstva, bistveno za prvo obdobje novega \u00bbpreprostega\u00ab folka anonimnih pevcev v zgodnjih \u0161estdesetih letih. Na podlagi teh novih folk konvencij in poudarjenega individualizma je rock lahko zatrjeval, da je \u00bbvisoka\u00ab umetni\u0161ka forma. Tako Frith.<\/p>\n Bluesovski revival je bil od konca petdesetih le manj\u0161i del tega \u0161ir\u0161ega (belega, me\u0161\u010danskega) \u00bbfolk preporoda\u00ab, vendar z dovolj dru\u017ebenimi konotacijami, da je bil zraven. Na komercialni ravni, se pravi z vidika prodaje plo\u0161\u010d in nastopanja, je pomenil premik \u2013 \u010drnski pevci in pevke bluesa so za\u010deli snemati in nastopati za druga\u010dno ob\u010dinstvo, za zve\u010dine belopolto mlade\u017e. Precej jasno je, zakaj je Watersov album Folk Singer <\/em>tu \u010disti anahronizem. Glasbenik, ikona elektri\u010dnega bluesa, njegov arhai\u010dni modernizator, je lahko del \u00bbljudskega preporoda\u00ab le na na\u010din glasbenega povratka v \u010das in kraj, ki ju je zapustil: po konvencijah pristnosti mora igrati akusti\u010dno kitaro tako kot v Lomaxov mikrofon leta 1941. Mora biti unplugged<\/em>, \u00bbiz\u0161tekan\u00ab, z videzom in muziko mora ozna\u010devati bluesovsko \u00bb\u010drnobo\u00ab, opona\u0161ati mora stereotip bluesovskega pevca s pode\u017eelja, z ju\u017enja\u0161ke planta\u017ee, s skrivnostnimi \u010darovni\u0161kimi mo\u010dmi (saj vendarle poseduje mojo<\/em>). Le v tem je lahko del \u00bbrevivala\u00ab in lahko oder deli z drugimi na novo \u00bbodkritimi\u00ab bluesovci, ne pa kot urbani, popularni bluesman<\/em>.<\/p>\n V tem \u010dasu je sicer podobne akusti\u010dne \u00bbfolk blues\u00ab albume posnelo ogromno bluesovskih glasbenikov, med njimi tudi John Lee Hooker, sam elektri\u010dni boogie-man. Naslovi kot so \u00bbFolk Blues\u00ab, \u00bbReal Folk Blues\u00ab, \u00bbCountry Blues\u00ab le pri\u010dajo o tem, kako se je razpasel diskurz avtenti\u010dnosti. Prilo\u017enosti pa ni bilo ravno v obilju. \u0160e en namig, nekaj podobnega se je pozneje dogajalo s poljem t.i. \u00bbworld music\u00ab in glasbeniki iz tretjega sveta. Zgodba je stara, vzorec znan.<\/p>\n Watersov Folk Blues <\/em>je vsemu povedanemu navkljub odli\u010den bluesovski album. Pevec je v dobri glasovni formi, v\u010dasih je sicer pretirano maniristi\u010den, vendar komade, ki so postali del njegovega repertoarja \u017ee v za\u010detku \u0161tiridesetih let, odpoje z globino, dobro igrano trpkostjo in dramati\u010dnimi poudarki. Njegova igra na akusti\u010dni slide kitari (kakor ponavadi v odprti G in D uglasitvi) je izjemna, natan\u010dna in izdelano ne-\u010dista, kar je bil njegov za\u0161\u010ditni znak. Ponekod gostej\u0161a, drugje polna premolka, z drobnimi svetlimi zarezami po struni. Krasno reducirano ga spremljajo Buddy Guy na drugi akusti\u010dni kitari, tedaj \u017ee novi chica\u0161ki bluesovski zvezdnik, basira Willie Dixon (producent ve\u010dine albumov zalo\u017ebe Chess), krasno plaze\u010de bobna \u00a0Clifton James. Ta blues se vali, kot je treba, po\u010dasi, razvijajo\u010d natrgano pripoved. Pozneje je sicer iz\u0161lo \u0161e nekaj drugih posnetkov s tega snemanja leta 1963 na razli\u010dnih reizdajah in pakiranjih tega danes \u010dislanega albuma, vklju\u010dno z nekaj elektri\u010dnimi komadi. Prvih devet \u00bbakusti\u010dnih\u00ab je iz\u0161lo najprej. Morda nasvet, ob takem Muddyju Watersu pozabite razne \u00bbiz\u0161tekane\u00ab, naj bo Claptonov z MTV-ja ali kak\u0161en drug.<\/p>\n Mo\u010dnega bluesa, ki ga igrajo mojstri obrti z vsemi niansami, finimi detajli, zrnatostjo, tudi poltenostjo, ni nikoli dovolj. Od \u00bbMy home is in Delta\u00ab, preko so\u010dne priredbe \u00bbGood Morning Little Schoolgirl\u00ab do \u00bbFeel Like Going Home\u00ab, ki je razli\u010dica bluesovskega komada v obtoku, \u00bbWalking Bluesa\u00ab. Edinstveni Muddy Waters.![\"OLYMPUS](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/12\/foto29-600x450.jpg\")
<\/p>\n
\n