![\"patti-nobel\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/12\/patti-nobel.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Kdor je \u017ee kdaj prej sli\u0161al za filozofijo, psihoanalizo ali \u017di\u017eka, mora seveda vedeti, da je v\u010dasih in ob pomembnih trenutkih lahko odsotnost pomembnej\u0161a od prisotnosti, in sta torej tudi premolk (spodrsljaj, napaka, pozaba) ali odsotnost besede pomembnej\u0161a od besede ali govorice (ali pa petja, jasno).
\nZato nikar ne verjemite \u010dasopisnim in medijskim “poro\u010dilom”, ki pravijo, da se je Patti Smith na Nobelovi proslavi “zmotila”, “pozabila besedilo”, se “osramotila” ali “blamirala” itd. To so le natolcevanja polpismenih novinarjev rumenega tiska, ki ne razumejo ni\u010desar.<\/p>\n
Freudova psihoanaliza nas u\u010di, da ima vsak \u010dlovekov spodrsljaj svoj psihi\u010dni vzrok – kot filozofe nas mora torej zanimati, kako, kje in zakaj se je Patti Smith pri petju te pesmi, ki jo sicer nedvomno zna ve\u010d kot na pamet, zmotila oziroma “pozabila” besedilo. Odgovor na vpra\u0161anje “zakaj?” nam bo razkril njene zavestne, \u0161e pogosteje pa celo “nezavedne” motivacije in vzroke za to, ter nam pojasnil, kaj si moramo kot filozofi, pa tudi zgolj kot ljubitelji Dylana, popularne glasbe in sodobne pesni\u0161ke literature, misliti o tem njenem “spodrsljaju” – in kak\u0161en nauk moramo iz njega potegniti.<\/p>\n
Izbor pesmi za to prilo\u017enost, ne glede na to, ali je bil njen ali Dylanov (kakor menijo nekateri; dejansko je bil njen), je bil seveda brezhiben. To je vsekakor ena Dylanovih najbolj\u0161ih, emocionalno najmo\u010dnej\u0161ih in najbolj vplivnih pesmi – hkrati pa zaradi precej pesimisti\u010dnega tona in zelo dolgega besedila ne spada med bolj “zlajnane”, torej tiste, ki se preve\u010d pogosto vrtijo na radiju ali igrajo ob tabornem ognju.<\/p>\n
Aran\u017ema je bil odli\u010den, minimalisti\u010den in resnoben (brez vseh pop elementov, ki jih je tej pesmi dodal na primer Brian Ferry), kar je skupaj z odli\u010dno in presunljivo do\u017eiveto interpretacijo Patti Smith dodalo dodatno te\u017eo brutalno pesimisti\u010dnemu, a odlo\u010dno protestni\u0161kemu sporo\u010dilu te pesmi. To je bila vsekakor ena od najbolje in najbolj prepri\u010dljivo odpetih izvedb te pesmi, ki je lahko v \u010dast tako Patti Smith kot tudi avtorju Dylanu.<\/p>\n
In tema te pesmi je vsekakor \u010dasu – in prilo\u017enosti – primerna. Sodobni kapitalizem, ki je zaobjel ve\u010dino zemeljske oble, je pred leti \u017ee pokazal, da se giblje na robu prepada in lastnega propada. Odtlej se le \u0161e bolj zaostruje in tepta pravice brezpravnih ter se zapleta v vedno nove nepotrebne vojne z milijoni \u017ertev. A morda nas bodo prej kot finan\u010dni zlomi in vojne pokopale naravne katastrofe, segrevanje planeta in podnebne spremembe – morda smo dejansko \u017eivalska vrsta, ki je tik pred izumrtjem, ki ga je poleg tega povzro\u010dila sama s svojo dejavnostjo in obna\u0161anjem do svojega okolja in soljudi.<\/p>\n
Ves ta oris dana\u0161njega politi\u010dno-zgodovinskega konteksta dokazuje ne le, da so Dylanove protestni\u0161ke pesmi prav tako ali \u0161e bolj aktualne, kot so bile v \u010dasu svojega nastanka, pa\u010d pa tudi, da je izbor te pesmi nadvse primeren za to prilo\u017enost, za proslavo ob podelitvi nagrade, ki jo podeljuje gospodarska, znanstvena in dr\u017eavni\u0161ka evropska elita, zaslu\u017ena za svetovno obdobje kolonializma v preteklih stoletjih \u2013 se pravi nagrade iz finan\u010dne zapu\u0161\u010dine izumitelja dinamita (ki se najve\u010d uporablja v vojni, v miru pa za uni\u010devanje okolja), Alfreda Nobela.<\/p>\n
Vsebina pesmi, \u010de naj jo povzamemo v enem stavku, opisuje pesnikovo potovanje po svetu in opisovanje nesre\u010d in krivic, ki jih vidi, in so posledica zatiranja brezpravnih mno\u017eic s strani vladajo\u010de elite; ter kon\u010dno pesnikovo odlo\u010denost, da svet opozori na te krivice in se zavzame za pravice zatiranih.
\n\u010ce se prva kitica \u0161e omeji na naravne nesre\u010de, pa druga \u017ee konkretneje preide na \u010dlove\u0161ke krivice. In v \u0161esti vrstici te kitice se je poslu\u0161alcem zazdelo, da je Patti Smith “pozabila” besedilo (sama je v intervjuju povedala, da ga ni pozabila, le ni ga spravila iz sebe, iz ust). In kako se ta vrstica glasi? Takole (celotno besedilo pesmi je spodaj):<\/p>\n
“I saw a room full of men with their hammers a-bleedin’ \/ Bi lahko bila “soba, polna ljudi z okrvavljenimi kladivi” avditorij prav te Nobelove dvorane, polne gospodarske in dr\u017eavni\u0161ke elite, ki ima zaradi svoje kolonialne preteklosti krvave roke? “sli\u0161al sem tiso\u010d bobnarjev s plamene\u010dimi rokami”\u00a0\u00a0\u00a0 <\/em> “sli\u0161al sem tiso\u010d glasov \u0161epetati, a jih nih\u010de ni poslu\u0161al”<\/em><\/p>\n Povsem o\u010ditno se je torej Patti zdelo, da ta publika njenega sporo\u010dila ne bo sposobna sli\u0161ati in razumeti. Bobni iz prej\u0161nje vrstice pa so seveda lahko bobni, ki kli\u010dejo k spopadu ali uporu – ali pa k skupinskemu zbiranju ali plemenskemu ritualu – prav zato so bobni tudi prepoznaven znak rock’n’rolla, in so bili kot taki – kot klic k uporu – od nekdaj osovra\u017eeni s strani kulturni\u0161ke elite (zato gotovo ne presene\u010da, da so Brian Jones in Rolling Stones v legendarni skladbi “Sympathy for the Devil” uporabili prav afri\u0161ke bonge s \u010drnskimi bobnarji – kot iztegnjeni sredinec vladajo\u010di eliti).<\/p>\n Glede na vse povedano nas torej res ne more presenetiti, da Patti pred to publiko ni uspela, vsaj v prvem poskusu, spraviti iz sebe teh treh vrstic: to pa\u010d ni bila njena publika, bila je popolno nasprotje njene prave publike – \u010de je Patti kot protestni\u0161ka, uporni\u0161ka in punk pesnica vedno nastopala pred publiko zatiranih, potla\u010denih in brezpravnih ali vsaj neenakopravnih, pred publiko 99 odstotkov prebivalstva, ter napadala in kritizirala egoisti\u010dno in zatiralsko vladajo\u010do elito, se je tokrat zna\u0161la pred elitisti\u010dno publiko prav tega vladajo\u010dega in zatiralskega enega odstotka prebivalstva – in prav ni\u010d \u010dudnega ni, da je podvomila vase, o tem, kaj po\u010dne tu in ali bo ta publika zmo\u017ena sli\u0161ati njeno sporo\u010dilo.<\/p>\n Za to obstaja \u0161e en, tokrat bolj formalen razlog: zapeta pesem je formalna zdru\u017eitev besedila in melodije, obi\u010dajno z glasbeno spremljavo. Glasba in melodija sta pogosto lahko vzrok, da besedila ne sli\u0161i\u0161 dovolj natan\u010dno ali razume\u0161 v celoti. Premolk ali pavza pa seveda zmotita harmoni\u010den potek skladbe in poslu\u0161alca s tem izrecno opozorita na tisto, kar umanjka – in kar bo ob ponovnem odigranju in odpetju kitice ali vrstice ponovljeno. Premolk je torej lahko premi\u0161ljena strategija avtorja ali izvajalca, da poslu\u0161alca opozori na sporo\u010dilo vrstice, ki bi ga sicer lahko presli\u0161al ali bi \u0161lo mimo njega. \u0160e beseda o izboru pesmi in njeni izjemni primernosti za dana\u0161nji \u010das: kot sem \u017ee omenil, se danes, ve\u010d kot 50 let po nastanku te pesmi, stanje na podro\u010dju zatiranja brezpravnih in dru\u017ebenih spopadov kot posledica globalnega kapitalizma in njegovega hlastanja za dobi\u010dki, ni prav ni\u010d spremenilo na bolje, pa\u010d pa se \u0161e zaostruje – prav zato je ta Dylanova pesem v dana\u0161njem \u010dasu glasnik vseh bojev za pravice delavcev in zatiranih: od Fergusona, kot eksemplari\u010dnega primera protestov proti rasizmu in pobijanju \u010drncev s strani belskih prebivalcev in ameri\u0161ke policije; pa do bitke pri Stoje\u010di skali (Standing Rock) kot izrazitega boja ne le za pravice Indijancev kot prvotnih naseljencev ameri\u0161ke celine, pa\u010d pa celotnega prebivalstva v boju za pravico do \u010diste vode (ki jo imamo Slovenci, na sre\u010do, zapisano v ustavi), proti naftnim lobijem, vladajo\u010di eliti in dobi\u010dkom korporacij na \u0161kodo ljudi in okolja. Prav bitka pri Stoje\u010di skali je morda najpomembnej\u0161a bitka dana\u0161njega \u010dasa, ki je v boju proti naftnim korporacijam, katerih \u010das se izteka, povezala vse zatirane, a progresivne oz. napredne sile, od Indijancev, \u010drncev, okoljevarstvenikov, borcev za demokracijo in \u010dlovekove pravice, do zagovornikov, novih, \u010distih in obnovljivih virov energije. Prav ta naj\u0161ir\u0161a koalicija, ki ji moramo seveda dodati predsedni\u0161kega kandidata Bernieja Sandersa (ki bi moral danes biti ameri\u0161ki predsednik, \u010de ga Hillary Clinton ne bi oropala demokratske nominacije) in neodvisno internetno TV mre\u017eo Mladih Turkov, ki je Sandersa edina vseskozi podpirala, on pa jih je svojim volilcem priporo\u010dal kot edino verodostojno medijsko mre\u017eo), bo tudi glavni vir odpora v \u010dasu D’Krampove vlade v naslednjih \u0161tirih letih. In ga bo na koncu zagotovo porazila.<\/p>\n Ob koncu se moramo ustaviti ob o\u010ditnem vpra\u0161anju, ki se je ob leto\u0161nji podelitvi Nobelove nagrade za literaturo postavilo pred ve\u010d kot dvema mesecema: si Dylan zaslu\u017ei to nagrado? Odgovor je, jasno: seveda, bolj kot mnogi drugi njeni prejemniki v preteklih letih. Hkrati je podelitev ta nagrade Dylanu zaradi njegovega vpliva na celotno rock generacijo tudi priznanje \u0161vedske Akademije celotni popularni glasbi in rock’n’rollu, kot ju poznamo od 50-tih let prej\u0161njega stoletja naprej, torej tudi priznanje Lennonu, Brianu Jonesu, Hendrixu, Morrisonu, Janis, Sydu Barrettu, Davidu Bowieju, Louju Reedu, Iggyju Popu, Johnu Lydonu, Joeju Strummerju, Kurtu Cobainu in vsem ostalih rock in punk legendam. Tudi Leonardu Cohenu, ki so ga nekateri predlagali kot alternativnega ali ustreznej\u0161ega prejemnika. Zdaj, ob koncu te analize nastopa Patti Smith, je verjetno \u017ee jasno, da je bil po mojem trdnem prepri\u010danju ta njen nastop tako v \u010dast njej sami kot v \u010dast Bobu Dylanu in je bil vklju\u010dno s tem spodrsljajem precej bolj\u0161i, bolj zgovoren, sporo\u010dilen in pomenljiv, kot bi bil brez njega. Patti Smith pa je z njim dokon\u010dno dokazala, da je prava umetnica in ostaja, tudi v svojem nezavednem, zvesta sama sebi in ostaja ve\u010dna umetni\u0161ka, pesni\u0161ka in punk provokatorica. Ne le to, “spodrsljaj” dokazuje tudi, da je bila Patti Smith pravilno izbrana kot odposlanka za Boba Dylana, saj se je v to\u010dki, da se ji prireditev in podelitev nagrad zdita svetohlinski, hipokritski in vsaj delno zlagani, strinjala z Dylanom, ki se ju ni hotel udele\u017eiti. (Mimogrede: s \u0161vedsko kraljico in kraljem sem se sicer tudi sam rokoval, pa pri tem nisem imel nobene treme.\u00a0Res pa je, da mi ni bilo treba peti Dylana na Nobelovi ceremoniji.)<\/p>\n Povsem ob koncu pa \u0161e teoretska referenca: model tele analize je seveda Freudovo delo oz. knjiga “Psihopatologija vsakdanjega \u017eivljenja” iz leta 1901, prevedena tudi pri nas (obakrat razprodana, na voljo je v knji\u017enicah). Ta skupaj z “Razlago sanj” iz 1900 in “\u0160alo in njenim razmerjem do nezavednega” iz 1902 predstavlja teoretsko osnovo Freudove psihoanalize. V tem delu si Freud ogleda vsakdanje napake, spodrsljaje, zmote in pozabe, ki se dogajajo vsakomur v vsakdanjem \u017eivljenju – gotovo je prav vsakomur znana situacija, v kateri se iz nekega razloga nikakor ne more\u0161 spomniti npr. nekega imena znane osebe, ki ti je sicer dobro znano in bi ga vsak drug dan izustil v sekundi – takrat pa se ga kljub najve\u010djim naporom ne more\u0161 spomniti ali ga izre\u010di. Take situacije so vedno povezane z nekim drugim dogodkom ali mislijo tik pred tem, s katerim je povezana \u0161e neka misel (praviloma nespodobna). In prav povezava med to mislijo in tem imenom ti v tistem trenutku prepre\u010duje, da bi se spomnil tistega imena. Kar se ti\u010de Patti Smith in tega njenega nastopa pred to, zanjo povsem netipi\u010dno elitisti\u010dno, aristokratsko in kraljevsko publiko, ji je ta prilo\u017enost zagotovo ponujala dovolj povodov za nespodobne misli.\u00a0Vsekakor je vsakomur, ki pozna Freuda in je fen Patti Smith in Dylana ter si je ogledal ta nastop, povsem jasno, kaj se je na tem nastopu zgodilo. Tistim, ki ste zgolj feni Patti Smith in Dylana, a ne poznate Freuda, pa je namenjen tale zapis.<\/p>\n Morda se bo na tej to\u010dki komu od bralcev zazdelo, da je to, kar sem razvil v tem zapisu, sicer zanimiva, morda celo vratolomna izpeljava, ki se bo nekaterim morda zdela za lase privle\u010dena in v najbolj\u0161em primeru verjetna, nikakor pa ne zanesljiva ali dovolj dobro dokazana, torej gotova. Te o\u010ditke bi, \u010de bi to objavljal v psihoanaliti\u010dni reviji, z lahkoto zavrnil v nekaj stavkih, s katerimi bi opisal, kako ta psiholo\u0161ki ali psihoanaliti\u010dni proces pozabe, nakazan zgoraj, natan\u010dno deluje. Ker pa je ta zapis namenjen obi\u010dajnemu bralcu, bom moral za ta namen najprej preprosto pojasniti nekaj osnovnih psihoanaliti\u010dnih pojmov, to so: “zavest”\/”nezavedno”, “nadjaz” in “potla\u010ditev”.<\/p>\n “Zavest” je filozofski pojem z dolgo tradicijo in v grobem opisuje tisti del \u010dlove\u0161ke du\u0161evnosti, s pomo\u010djo katerega komuniciramo s svetom in drugimi, in v katerem se nahajajo na\u0161e misli in besede, ki se jih zavedamo, saj svet pa\u010d opisujemo in z njim komuniciramo s pomo\u010djo besed in misli, torej govorice. Poanta Freuda in psihoanalize pa je, da je zavest zgolj manj\u0161i, navzven obrnjeni del \u010dlove\u0161ke du\u0161evnosti, ve\u010dji del \u010dlove\u0161ke du\u0161evnosti pa obsega “nezavedno”, ki je prav tako sestavljeno tako kot govorica, in obsega vse besede, ki jih poznamo, in misli, ki bi jih kdaj lahko oblikovali, a se jih ne zavedamo vedno in nekaterih celo nikoli. V nezavednem se nahajajo tudi \u010dlove\u0161ki nagoni in \u017eelje, predvsem seksualne, saj smo ljudje pa\u010d seksualna bitja.<\/p>\n Zaradi \u017eelje, da bi ugajali svetu in drugim ter se ravnali po dru\u017ebeno sprejemljivih normah, morajo nekatere nezavedne misli in \u017eelje pa\u010d ostati nedostopne zavesti, ostati cenzurirane, \u010deprav \u0161e vedno, kljub nezavednosti, lahko spodbujajo na\u0161e delovanje. Za to cenzuriranje nezavednih misli in \u017eelja poskrbi notranji du\u0161evni “cenzor”, ki ga Freud sprva imenuje vest in pozneje “nadjaz” – ta je nekak notranji du\u0161evni zastopnik zunanjih dru\u017ebenih in moralnih norm in poskrbi, da v javnosti ne izra\u017eamo dru\u017ebeno nesprejemljivih misli in \u017eelja. Vrnimo se zdaj k opisanemu nastopu Patti Smith: Patti se je na ta nastop dolgo pripravljala, \u00a0poleg tega pa je to pesem znala na pamet \u017ee od otro\u0161tva, saj je bila to prva plo\u0161\u010da, ki ji jo je pri 16 letih kupila njena mama, Dylan pa je bil njen vzornik. In pesem, ki se jo pri teh letih nau\u010di\u0161 na pamet, si ponavadi zapomni\u0161 za celo \u017eivljenje – \u0161e posebej to velja za umetnico njenega kalibra. Ko je pred nastopom prispela v Stockholm, je zagotovo razmi\u0161ljala o svojem nastopu, o elitisti\u010dni in kraljevski publiki, ki je zanjo povsem nezna\u010dilna in o tem, zakaj se Dylan ni hotel udele\u017eiti tega nastopa. Pri tem je zagotovo pomislila tudi na to, da ta pesem, ki obsoja vladajo\u010de zatiralce, pravzaprav govori prav o TEJ publiki, in da to publiko \u0161e posebej zadeva – in zadane, prav verz o “sobi polni ljudi z okrvavljenimi rokami in kladivi”. Morda je pomislila celo na trditev Walterja Benjamina, da je “vsak spomenik kulture hkrati spomenik barbarstva”, saj je bil praviloma zgrajen vsaj z krvavimi \u017eulji delavcev, slu\u017eabnikov ali su\u017enjev, ali pa celo s \u010dlove\u0161kimi \u017ertvami. In karkoli je \u017ee bil tisti dogodek, ki ji je spro\u017eil to misel, morda preprosto mo\u010dan de\u017e – “hard rain” iz naslova te pesmi, sta v trenutku nastopa pred tiso\u010dglavo publiko in novinarji in kamerami z vsega sveta, ko se je zavedala, da bodo pazili na vsako njeno besedo in gib, vmes posegla njen nadjaz in potla\u010ditev, ki sta skupaj z mislijo, da ta pesem pravzaprav govori o tej publiki, potisnila v njeno nezavedno tudi verz, ki publiko najbolj neposredno opisuje: “soba ljudi z okrvavljenimi kladivi”. V psihoanaliti\u010dni teoriji je spodrsljaj ali pozaba pa\u010d vedno<\/em> dokaz, da je na delu potla\u010ditev – brez izjeme. A ker je bila ta misel oz. ta verz pri Patti v tistem trenutku potla\u010dena, to prav tako neizpodbitno dokazuje, da si je pri sebi, v du\u0161i, psihoanaliti\u010dno re\u010deno, v svojem nezavednem, mislila natan\u010dno to: da poje “sobi ljudi z okrvavljenim kladivi”. Publika se je seveda odzvala na svojem nivoju: vzvi\u0161eno, vljudno in uglajeno, z aplavzom umetnici. In pri tem spregledala globoko psiholo\u0161ko sporo\u010dilo tega “spodrsljaja”.<\/p>\n In \u010de bi Patti Smith imela psihoanalitika, ste lahko prepri\u010dani, da ji bo o tem dogodku povedal natanko to, kar vam tudi sam razlagam v tem zapisu.<\/p>\n Vse lepo in prav, bo zdaj kdo porekel: to je bila korektna in dosledna freudovska analiza. A kje so tu lacanovski koncepti, kot so “subjekt”, konkretneje “subjekt nezavednega”, “nezavedna \u017eelja” in pa seveda “resnica nezavednega” oziroma “resnica, ki jo sporo\u010da nezavedno” – menda ne pri\u010dakuje\u0161, da te bo katerikoli lacanovec vzel resno, \u010de ne bo\u0161 pokazal, kako je tu s temi pojmi? No, seveda, saj o tem vam \u017ee ves \u010das govorim! Ti trije stavki, ki jih Patti na tej proslavi ni odpela, ki govorijo o strahu, da “\u0161epeta zatiranih nih\u010de ne bo sli\u0161al”, a kljub temu pozivajo z “bojnim klicem plamene\u010dih rok tiso\u010derih bobnarjev” k uporu proti zatiralskemu razredu oziroma “sobi ljudi s krvave\u010dimi kladivi”, so, po eni strani, bistvo in sr\u017e sporo\u010dila te pesmi, \u010desar se Patti, ki jo je \u0161e predobro in zelo dolgo, ve\u010d kot pet desetletij, znala na pamet, zelo dobro zaveda; in so po drugi strani celo \u017eivljenje tudi njeno umetni\u0161ko vodilo, morda nikoli tako izrecno izra\u017eeno, a nedvomno tisto, kar jo spodbuja pri njenem umetni\u0161kem, pesni\u0161kem in glasbenem delovanju – to je dovolj jasno razvidno iz celote njene kariere in njenega vpliva. Tisto, kar posameznika, tudi umetnika, spodbuja in poganja pri njegovem delovanju, je seveda njegova \u017eelja, v najbolj bistvenem in temeljnem pomenu njegova “nezavedna \u017eelja”, ki si jo sicer lahko delno ubesedi na razli\u010dne na\u010dine, a je razvidna iz njegovega delovanja v dalj\u0161em \u017eivljenjskem obdobju.<\/p>\n Patti Smith je zapisala, da se je na nastop res dobro pripravila, da je pesem res dobro znala, in da se je vanjo res mo\u010dno v\u017eivela. To je, glede na opisane dogodke, resni\u010dno celo v ve\u010dji meri, kot se tega najbr\u017e sama zaveda. Prav ta spodrsljaj in pozaba teh vrstic dokazuje, da ji je bilo jasno, tudi na nezavedni ravni, da so te tri vrstice ne le bistvo sporo\u010dila pesmi, pa\u010d pa tudi njena “nezavedna \u017eelja” (in Dylanova, seveda). In ker okoli\u0161\u010dine za izra\u017eanje te nezavedne \u017eelje niso bile primerne – nastopala je pred elitisti\u010dno, vzvi\u0161eno in uglajeno publiko zatiralcev, ki ne \u017eeli sli\u0161ati kritik na svoj ra\u010dun in bi klic k uporu ali krike zatiranih tako ali tako presli\u0161ala ali pa jih zamerila, se je ta njena “nezavedna \u017eelja” pa\u010d izrazila prek potla\u010ditve, s simptomom, torej spodrsljajem ali pozabo. Nezavedna \u017eelja se pa\u010d ne more izraziti ob vsaki prilo\u017enosti, praviloma se izra\u017ea prek spodrsljajev in simptomov. Druga\u010de re\u010deno, nekdo, bi te verze odpel manj prepri\u010dano in bi manj razmi\u0161ljal o tem, kaj v resnici pomenijo, bi jih odpel precej bolj zlahka.<\/p>\n Hkrati je v teh treh stavkih zajet tudi njen “subjekt nezavednega”, ki se, jasno, vedno opira na temeljno nezavedno \u017eeljo posameznika in nam nikoli ni neposredno, izkustveno dostopen. Praviloma je, kot pravi Lacan, nem, kar se je zgodilo tudi v tem primeru, vsakokrat le za trenutek vznikne, praviloma skozi simptom, spodrsljaj, in se zopet skrije. “Subjekt nezavednega”, opisan v teh treh stavkih, vsebuje tako dvom kot temeljno dimenzijo subjekta (“bodo sli\u0161ali krike in poziv?”) – subjekt se vedno razkriva skozi dvom, gotovost pa je vedno la\u017ena, pravi Lacan; njegovo, torej subjektovo gibalo (“bobni kot poziv k uporu”) in njegov cilj (“razoro\u017eiti zatiralce, tiste s krvave\u010dimi kladivi”).<\/p>\n In kon\u010dno \u0161e vpra\u0161anje “resnice nezavednega” ali resnice, ki jo razkriva nezavedno. Trenutek dvoma je v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah razumljiv za vsako misle\u010de bitje in tudi umetnika. Zagotovo se je Patti ob tem nastopu vpra\u0161ala, kaj po\u010dne tu, pred to publiko in ali jo bo ta publika sposobna sli\u0161ati in razumeti njeno (in Dylanovo) sporo\u010dilo. Ker je njen nadjaz \u010dutil prisilo, da to sporo\u010dilo pesmi, vsebovano v teh treh klju\u010dnih stavkih, v tem trenutku in tej situaciji potla\u010di in jo s tem prisili, da premolkne, je s tem dokazal, da Patti to sporo\u010dilo res iskreno dojema in razume, da torej to sporo\u010dilo predstavlja njeno nezavedno \u017eeljo, njeno nezavedno subjektivno dr\u017eo. S tem premolkom se je torej razkrila “nezavedna resnica” Patti Smith – da to sporo\u010dilo misli tako resno, da tega ob tako neustrezni prilo\u017enosti in pred tako neustrezno publiko ni mogo\u010de izre\u010di.<\/p>\n Hkrati pa njeno nezavedno izreka tudi neko resnico o zunanjem svetu: ta publika si ni zaslu\u017eila, da sli\u0161i to sporo\u010dilo. Zato ga tudi ni – Patti je namesto tega sporo\u010dila umolknila. Zelo zgovorno umolknila. <\/p>\n (Spodaj je besedilo te pesmi. Preberite si ga, verjetno vas bo pretreslo celo bolj kot ob poslu\u0161anju glasbene spremljave.)<\/p>\n A Hard Rain’s A-Gonna Fall<\/em> Oh, where have you been, my blue-eyed son Oh, what did you see, my blue-eyed son And what did you hear, my blue-eyed son? Oh, what did you meet, my blue-eyed son? And what’ll you do now, my blue-eyed son? <\/p>\n
\n“Videla sem sobo, polno ljudi, z njihovih kladiv pa je tekla kri”<\/em><\/p>\n
\nSe je torej Patti Smith \u017ee ob petju \u010detrte vrstice te kitice (“Videl sem diamantne ceste, na katerih ni bilo nikogar”) ozrla po dvorani in se vpra\u0161ala: “Kaj hudi\u010da po\u010dnem tukaj, med to bogata\u0161ko in privilegirano publiko, ove\u0161eno z diamanti, nastopajo\u010d namesto Dylana, ki se mu samemu ni zdelo vredno nastopiti pred tak\u0161no publiko? Ima sploh smisel, da jim odpojem sporo\u010dilo te pesmi, ki pravzaprav kritizira njih – ga bodo sploh sposobni sli\u0161ati in razumeti in se v njem prepoznati ali se celo po\u010dutiti krive? Verjetno ne …”
\nTej vrstici sledi naslednja: “Videl sem \u010drno vejo, s katere je kapljala kri” – to je Patti \u0161e odpela, pri naslednji, navedeni zgoraj, pa ji je \u017ee zmanjkalo glasu. In seveda, kar se ti\u010de sporo\u010dila verza, lahko kri kaplja z veje le, \u010de na njej koga (ali kako \u017eivo bitje) ubije\u0161 ali mu\u010di\u0161 …
\nIn da je bilo sporo\u010dilo te “pozabe” \u0161e bolj o\u010ditno, je Patti tudi v naslednji kitici “pozabila” (“opustila”) odpeti dve vrstici:<\/p>\n
\n<\/em><\/p>\n
\nPravzaprav tako strategijo pri Patti Smith zelo dobro poznamo – spomnimo se le njene prve plo\u0161\u010de “Hey Joe”, v kateri sicer tradicionalno in dobro poznano besedilo obogati z dodatnim pesni\u0161kih ekskurzom ali recitalom; podobno stori tudi v svoji izvedbi “Smells Like Teen Spirit” Nirvane – in nasploh lahko re\u010demo, da so tovrstne pesni\u0161ke strategije stalnica v njenem pesni\u0161kem ustvarjanju. Skratka, lahko re\u010demo, da spada v umetni\u0161ki postopek Patti Smith, da vzame neko lastno ali pa znano tujo skladbo, jo odli\u010dno odpoje ali priredi, ter ji doda nekaj, kar ji je formalno tuje – a na spreten na\u010din uspe oba formalno tuja si dela zdru\u017eiti v skladno celoto, ki pesem dvigne na novo, vi\u0161jo raven in ji doda neko novo, dodatno izpovedno dimenzijo. S te plati lahko gledamo na njen nastop na Nobelovi proslavi kot na del njenega standardnega umetni\u0161kega postopka – znani pesmi je dodala nek formalni tuji element: premolk oz. neodpeto vrstico ter prekinitev in ponovitev, s tem pa ji je dodala novo izpovedno dimenzijo – s podvojeno mo\u010djo je opozorila na sprva zamol\u010dano vrstico. A \u010de govorimo o njenem “standardnem” umetni\u0161kem postopku, po\u010dnemo to seveda ob zavedanju dejstva, da je Patti vedno nadstandardna.<\/p>\n
\nO Dylanovem vplivu na celotno rock generacijo poleg verza v prav tej pesmi (“I met a young girl, she gave me a rainbow”\/”Sre\u010dal sem mlado dekle, ki mi je dalo mavrico”), pri\u010da tudi dejstvo, da je Dylan sredi \u0161estdesetih \u017eivel v pode\u017eelskem mestecu z imenom Woodstock. Organizacija najpomembnej\u0161ega glasbenega festivala v prav tem kraju je tako o\u010diten poklon rock generacije (ali celotnega hipijevskega plemena) svojemu vzorniku \u2013 nekako po na\u010delu: \u010de no\u010de Mohamed priti k gori, mora gora priti k Mohamedu.\u00a0Dylan se Woodstock festivala sicer ni udele\u017eil – zato so vso slavo na njem pobrali drugi, predvsem Hendrix in Who.<\/p>\n
\nFreuda je ena od tak\u0161nih situacij dovolj zmotila, da je njen primer analiziral in podal njegovo psihoanaliti\u010dno razlago v znanem “primeru Signorelli” v tej knjigi. Kogar ta zadeva zanima podrobneje, je vabljen k branju te Freudove knjige (lahko pa si razlago ogleda tudi v angle\u0161ki Wikipediji).<\/p>\n
\nMetoda ali proces, s katero na\u0161 “nadjaz” poskrbi, da nesprejemljive misli ostanejo nezavedne in ne pridejo v na\u0161o zavest, da torej ostanejo nedostopne zavesti, pa se imenuje “potla\u010ditev”. Nekatere \u010dlove\u0161ke misli in \u017eelje so lahko potla\u010dene in potisnjene v nezavedno zelo dolgo obdobje, v\u010dasih pa lahko potla\u010ditev doleti tudi neko misel, ki je bila \u0161e tik pred tem zavedna, a se je ob povezavi z neki drugo mislijo ali \u017eeljo izkazala za dru\u017ebeno nesprejemljivo in “nespodobno”.<\/p>\n
\nMi, ki smo ga hoteli, pa smo ga kljub molku sli\u0161ali.<\/p>\n
\nBob Dylan<\/p>\n
\nAnd where have you been, my darling young one
\nI’ve stumbled on the side of twelve misty mountains
\nI’ve walked and I’ve crawled on six crooked highways
\nI’ve stepped in the middle of seven sad forests
\nI’ve been out in front of a dozen dead oceans
\nI’ve been ten thousand miles in the mouth of a graveyard
\nAnd it’s a hard, and it’s a hard, it’s a hard, and it’s a hard
\nIt’s a hard rain’s a-gonna fall<\/p>\n
\nAnd what did you see, my darling young one
\nI saw a newborn baby with wild wolves all around it
\nI saw a highway of diamonds with nobody on it
\nI saw a black branch with blood that kept drippin’
\nI saw a room full of men with their hammers a-bleedin’
\nI saw a white ladder all covered with water
\nI saw ten thousand talkers whose tongues were all broken
\nI saw guns and sharp swords in the hands of young children
\nAnd it’s a hard, and it’s a hard, it’s a hard, it’s a hard
\nIt’s a hard rain’s a-gonna fall<\/p>\n
\nAnd what did you hear, my darling young one?
\nI heard the sound of a thunder that roared out a warnin’
\nHeard the roar of a wave that could drown the whole world
\nHeard one hundred drummers whose hands were a-blazin’
\nHeard ten thousand whisperin’ and nobody listenin’
\nHeard one person starve, I heard many people laughin’
\nHeard the song of a poet who died in the gutter
\nHeard the sound of a clown who cried in the alley
\nAnd it’s a hard, and it’s a hard, it’s a hard, it’s a hard
\nIt’s a hard rain’s a-gonna fall<\/p>\n
\nWho did you meet, my darling young one?
\nI met a young child beside a dead pony
\nI met a white man who walked a black dog
\nI met a young woman whose body was burning
\nI met a young girl, she gave me a rainbow
\nI met one man who was wounded in love
\nI met another man who was wounded with hatred
\nAnd it’s a hard, it’s a hard, it’s a hard, it’s a hard
\nIt’s a hard rain’s a-gonna fall<\/p>\n
\nAnd what’ll you do now, my darling young one?
\nI’m a-goin’ back out ‘fore the rain starts a-fallin’
\nI’ll walk to the depths of the deepest black forest
\nWhere the people are many and their hands are all empty
\nWhere the pellets of poison are flooding their waters
\nWhere the home in the valley meets the damp dirty prison
\nAnd the executioner’s face is always well hidden
\nWhere hunger is ugly, where souls are forgotten
\nWhere black is the color, where none is the number
\nAnd I’ll tell it and think it and speak it and breathe it
\nAnd reflect it from the mountain so all souls can see it
\nThen I’ll stand on the ocean until I start sinkin’
\nBut I’ll know my song well before I start singin’
\nAnd it’s a hard, it’s a hard, it’s a hard, it’s a hard
\nIt’s a hard rain’s a-gonna fall<\/p>\n