{"id":15817,"date":"2017-01-20T09:53:29","date_gmt":"2017-01-20T08:53:29","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15817"},"modified":"2017-01-20T09:53:29","modified_gmt":"2017-01-20T08:53:29","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-6","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15817","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v ciklu Pogled nazaj \u2013 pogled naprej 1; Slovenska filharmonija, Ljubljana, 6. januar 2017<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\"Alojz
foto: Gorazd Kova\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Slovenska filharmonija (SF) je ponovno pripravila koncertni cikel z naslovom Pogled nazaj \u2013 pogled naprej<\/em> in ga zgovorno podnaslovila Skladatelji in njihovi vzorniki<\/em>. \u010ce se je cikel v preteklem letu osredoto\u010dil na Lojzeta Lebi\u010da, Dubravka Detonija in Pavla Mihel\u010di\u010da, pa so letos v \u017eari\u0161\u010du Alojz Ajdi\u010d, Johanna Doderer in Janez Mati\u010di\u010d. Za za\u010detek smo imeli nekaj dni po novem letu prilo\u017enost prisluhniti koncertu, ki je predstavil tri dela Alojza Ajdi\u010da<\/em> in skladbe dveh njegovih skladateljskih vzornikov.<\/p>\n

Koncert, ki se ga je udele\u017eilo tudi kar nekaj znanih obrazov, med njimi Slavko Avsenik ml., Jani Golob, Lojze Lebi\u010d in seveda sam “skladatelj ve\u010dera” s soprogo, je potekal v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije (ravno nekaj ur pred koncertom je bila objavljena novica, da bo SF s 1. julijem dobila novega direktorja<\/a>, kar pa je Damjanovi\u010d pozneje seveda zanikal). Uvodoma smo prisluhnili Ajdi\u010devi Fatamorgani<\/em>, programski skladbi, ki jo je skladatelj v za\u010detku 1980 let sprva napisal za solo pozavno in klavirsko spremljavo, a jo je pozneje zaradi dobrega odziva instrumentiral \u0161e za simfoni\u010dni orkester, s \u010dimer je postala \u0161e bolj priljubljena in je eno Ajdi\u010devih najpogosteje izvajanih del. Zelo zanimivo programsko skladbo je skladatelj pozneje kot 2. stavek umestil v svojo Drugo simfonijo, o kateri pa ve\u010d pozneje.<\/p>\n

Glede na to, da gre za delo, ki je izvirno nastalo za pozavno, v njej v \u017ee sicer eksponiranem partu pozavne seveda ne manjkajo glissandi, po katerih je to trobilo tako znano. Prvi tovrstni vstop v tokratni izvedbi je bil ponesre\u010den, v splo\u0161nem pa sta bila igranje in interpretacija orkestra, ki mu je dirigiral Marko Hribernik<\/em>, suverena in prepri\u010dljiva. Kot se pri glasbi v\u010dasih rado zgodi, gre v tem primeru za kompozicijo, ki jo je te\u017eko opisati \u2013 treba jo je pa\u010d sli\u0161ati. Glasbeno vzdu\u0161je je sprva misti\u010dno in pridu\u0161eno, celo nekoliko zlove\u0161\u010de in groze\u010de, ozra\u010dje pa se kmalu \u0161e zgosti, tempo se pospe\u0161i in dinamika nara\u0161\u010da. Po dramati\u010dnem vrhuncu natanko na sredini skladbe, ki pa uplahne tako hitro, kot se je zgodil, se ponovi uvodna atmosfera negotove, groze\u010de skrivnostnosti, s \u010dimer dobi skladba obliko popolne gaussove krivulje in natan\u010dne, domi\u0161ljene strukturiranosti. Fatamorgana oziroma privid pa\u010d.<\/p>\n

V nadaljevanju ve\u010dera se je orkestru pridru\u017eila sopranistka Martina Burger<\/em> in se predstavila s tremi Mahlerjevimi<\/em> pesmimi iz cikla De\u010dkov \u010dude\u017eni rog<\/em>. Veliki poznoromanti\u010dni skladatelj je tokrat v izvedbo prispeval Kjer trobentajo lepe trobente<\/em>, Kdo si je izmislil to pesmico<\/em> ter Poslovil sem se od sveta<\/em>, ki je nemara tudi najbolj znana od vseh treh in nosi izvirni naslov Ich bin der Welt abhanden gekommen<\/em>; lahko jo poje tudi mo\u0161ki solist. Burgerjeva je vse tri pesmi \u2013 \u0161e posebej zadnjo \u2013 izvedla lepo, ob\u010duteno, s spretnim fraziranjem in z dobro odmerjenim dinami\u010dnim izrazom. Izdelana interpretacija je odtehtala nekoliko nespretno izgovarjavo nem\u0161kih besedil (pretrdi r-ji).<\/p>\n

Po odmoru smo prisluhnili drugi Ajdi\u010devi skladbi \u2013 prvemu stavku njegove Simfonije \u0161t. 2<\/a>. Tako stavek kot celotna simfonija nosita naslov Okno du\u0161e<\/em>, skladatelj pa jo je posvetil svoji mami in pripisal: “Je daritev, je spomenik za vso njeno ljubezen, spodbudo in pomo\u010d pri mojem ustvarjanju. \u010ceprav simfonija ni nastala v enem zamahu, pa so vsi stavki povezani z njeno osebnostjo.” V prvem stavku je \u017eelel Ajdi\u010d po lastnih besedah “pokazati veliko ljubezen matere do nas otrok (imam \u0161e brata in sestro), ki nas je s svojo tanko\u010dutnostjo znala usmerjati v po\u0161tene in ustvarjalne osebnosti”. Glasba Okna du\u0161e je nadvse zanimiva in poslu\u0161alca nagovarja ve\u010dplastno. Za\u010dne se takoreko\u010d iz ni\u010d, s tihim brenkanjem strun v notranjosti klavirja, a se po zadr\u017eanem solu godalne sekcije kmalu raz\u017eivi predvsem ob podpori sve\u017eih, ritmi\u010dnih tolkalskih partov. Pozneje je ob skupnem solu z alt flavto, ki jo je vedno \u010dudovito sli\u0161ati, \u010delesta zamudila vstop, zelo zanimiva pa je tudi Ajdi\u010deva uporaba pojo\u010de \u017eage (tokrat prepotiho!), na katero se igra z godalnim lokom. Z izjemno u\u010dinkovitostjo so v unisonu z akordi nizkih trobil in kontrabasov uporabljeni orkestrski zvonovi. Skladatelj je uporabil veliko zasedbo simfoni\u010dnega orkestra z obse\u017eno sekcijo tolkal, kar glasbi ob spretni orkestraciji in fenomenalno inventivnih zvo\u010dnostih daje dodatno mavri\u010dnost in prepri\u010dljivost. Mo\u010dan atribut je bila pri tokratni izvedbi tudi prepri\u010dljiva in prikladno ritmi\u010dna interpretacija dirigenta Hribernika. Brez dvoma gre za eno najbolj fascinantnih slovenskih simfoni\u010dnih del, ki bi si pozornost resni\u010dno zaslu\u017eilo tudi dale\u010d izven na\u0161ih meja. Ob dinami\u010dno-dramati\u010dnih vrhuncih skladbe sem dobil mo\u010dno asociacijo na Simfonijo \u0161t. 5 za pihalni orkester<\/a> izjemnega ameri\u0161kega skladatelja Davida Maslanke, ki je za svoje delo zapisal, da je “veliko glasbe v njem resnega in neizprosnega zna\u010daja; simfonijo sem opisoval s pridevniki, kot sta ‘jeza’ in ‘neustavljivost’. Toda kljub tej neposredni in odlo\u010dni silnici simfonija ni tragi\u010dna, temve\u010d je polna svetle in upanja polne energije.” Natanko isto lahko trdimo tudi za Ajdi\u010devo simfonijo.<\/p>\n

Sledila je \u0161tiristav\u010dna Mala suita<\/em> Ajdi\u010devega drugega vzornika \u2013 Witolda Lutos\u0142awskega<\/em>. Izvedba je zvenela barvito in navdihnjeno, semtertja se je v igranje prikradlo kak\u0161no ritmi\u010dno neskladje, v zadnjem stavku pa je klecnila skupna igra godal. Kratka fraza v tretjem stavku nepri\u010dakovano zazveni kot motiv iz slavnega Montijevega Czardasa.<\/p>\n

Naposled smo imeli prilo\u017enost sli\u0161ati \u0161e novo Ajdi\u010devo delo, ki ga je skladatelj naslovil Prebujenje<\/em>. Kot naslov sugerira \u017ee sam po sebi, skladbo za\u010dnejo kar presenetljivo tople harmonije, hitro pa se s tolkalnim solom in izpostavljenimi parti trobil ustvari tipi\u010dno “ajdi\u010devsko” vzdu\u0161je. Ob tem glasba zveni mehkeje in tonalno bolj spravljivo ter umirjeno, kot prej sli\u0161ani Fatamorgana in Okno du\u0161e, samo prebujenje pa se zgodi ob \u017ego\u010dih, dramati\u010dnih ostinatnih figurah celega orkestra, ki mu sledita osrednja izpeljava melodi\u010dne ideje in naposled dramati\u010dni sklep. Prebujenje se po izvirnosti in mo\u010di, da prevzame sicer ne pribli\u017ea glasbi 2. simfonije, ji pa brez dvoma in z vsem ponosom stoji ob strani in jo \u0161e dodatno dopolnjuje \u2013 \u010de je Fatamorgana naknadno postala njen drugi stavek, bi Prebujenje lahko postalo njen zadnji kot uvid in ozave\u0161\u010denje skladatelja, ki je nastalo v drugem \u010dasu in iz drugih vzgibov, a v svojem bistvu nemara korenini iz iste ideje in navdiha.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v ciklu Pogled nazaj \u2013 pogled naprej 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":15818,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-15817","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15817","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15817"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15817\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15819,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15817\/revisions\/15819"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15818"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15817"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15817"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15817"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}