{"id":15897,"date":"2017-02-13T15:06:21","date_gmt":"2017-02-13T14:06:21","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15897"},"modified":"2017-02-13T17:37:55","modified_gmt":"2017-02-13T16:37:55","slug":"robert-fisher","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15897","title":{"rendered":"In memoriam Robert Fisher"},"content":{"rendered":"<p><em><span lang=\"SL\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-15901 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/rfischer-400x600.jpg\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"600\" \/><\/span><\/em><\/p>\n<p><em><span lang=\"SL\">Ob \u017ealostni novici, da nas je zapustil Robert Fisher iz Willard Grant Conspiracy objavljamo intervju z njim, ki je bil objavljen v tiskani Muski \u0161t. 11 leta 1999 pod naslovom<\/span><\/em><span lang=\"SL\">\u00a0<\/span><span lang=\"SL\"><strong>Zarotniki z ulice<\/strong><\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"#47 - Willard Grant Conspiracy - The Ashes (Session Acoustique)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/JlrEjidHOK4?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Pojem alternativnega countryja je \u017ee dolgo predmet razprav, kaj pravzaprav je in kako ga opredeliti. Mogo\u010de se je resnici najbolj pribli\u017eala revija No Depression, ki je neko\u010d kot podnaslov zapisala Alternative Country, Whatever That Is \u2013 in s tem dejanjem prepustila sodbo vsakemu posamezniku. Zato lahko mirno uvrstim zelo specifi\u010dno in dokaj nenavadno bostonsko skupino <a href=\"https:\/\/www.willardgrantconspiracy.com\/\"><strong><em>Willard Grant Conspiracy<\/em><\/strong><\/a> v to glasbeno zvrst.<\/p>\n<p>Zelo samosvoj zvok, izoblikovan na ve\u010dernih \u017eurkah v hi\u0161i <em>Roberta Fisherja<\/em> in <em>Paula Austina<\/em>, ki temelji na elementih countryja in folka, je z leti pridobil elasti\u010dnost in ezoteriko ter raz\u0161iril zvo\u010dno kuliso. \u010ce so sprva delovali kot skupina Thin White Rope, ki sredi pu\u0161\u010dave igra pesmi ob tabornem ognju, ter k sodelovanju povabili \u0161e <em>Marka Eitzla<\/em> (povzeto po reviji War Against Silence), so kasneje v zvok vnesli veliko lastnih, za odtenek bolj urbanih eksperimentov. Skupina je tako zvenela vedno bolj zbrano, dovr\u0161eno in prepri\u010dljivo. Kljub temu so \u0161e vedno ohranili zvo\u010dno razdaljo in sku\u0161ali zvok prilagoditi trenutnemu razpolo\u017eenju in bistvu pesmi. Opaziti je zelo trdno prijateljsko vez in razumevanje te\u017enje vsakega posameznika, ki se je takrat zna\u0161el v studiu in vnesel del\u010dek mozaika. To ni glasba, ki bi pretresla mno\u017eice, niti glasba, ki bi razbila stereotipe countryja. To je glasba, ki je posledica \u017eivljenja, kakr\u0161nega \u017eive \u010dlani skupine, in spominov. Vse to poraja enkraten spoj specifi\u010dnega Robertovega glasu, njegovih besedil in oddaljene tradicije. Predvsem zadnja plo\u0161\u010da <em>Mojave <\/em>prina\u0161a splet pu\u0161\u010davskih spomenikov in izrisuje pester pejsa\u017e \u017eivljenja na robu civilizacije, katere monotoni vsakdan zmotijo le ob\u010dasni pri\u0161leki, ki se ustavijo za trenutek. Ti dogodki so ujeti v o\u010deh majhnega de\u010dka, ki je ravnokar za\u010del spoznavati zakonitosti sodobnega sveta in med\u010dlove\u0161kih odnosov. Na koncu mu ne ostane ni\u010d drugega kot odhod v objem urbane sredine, ki pomeni prekvalifikacijo in naslednjo stopnjo v razvoju.<\/p>\n<p>Skupina Willard Grant Conspiracy je (bila) osve\u017eitev na glasbenem prizori\u0161\u010du, besedilno in zvo\u010dno. Oktobra leta 1999 je kar trikrat nastopila v na\u0161em glavnem mestu, vrhunec je bil nastop v studiu na nacionalni televiziji. Pred zadnjim koncertom na radiu sem se pogovarjal s pevcem Robertom Fischerjem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Willard Grant Conspiracy - Distant Shore\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/tlZ7nyfeBmc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Kaj je pravzaprav Willard Grant Conspiracy, katere vrste skupina?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>V bistvu ne vem, kako bi odgovoril na to vpra\u0161anje. Skupina je nekak\u0161en projekt ljudi, ki smo se zbrali skupaj, ker imamo radi glasbo in v igranju u\u017eivamo. Vendar tega v resnici ne morem nazorno in smiselno opredeliti.<\/p>\n<p><strong><em>Kje ste na\u0161li ime skupine, ki je dokaj nenavadno? Ima kaj zveze z generalom Ulyssesom Grantom, junakom ameri\u0161ke dr\u017eavljanske vojne?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ne, general Grant ni neposredno povezan z na\u0161im imenom. Ime je pri\u0161lo zelo spontano. Naziv nosi po ulici, kjer smo posneli prvi album, ko v resnici nismo niti hoteli postati skupina. \u0160ele ko smo posneli pesmi in je plo\u0161\u010da nastala, smo si morali izmisliti ime skupine, zato smo preprosto vzeli prvo, kar nam je pri\u0161lo na misel. To je bilo ime ulice, Willard Grant Street. In ker nas je bilo kar nekaj, je bilo vse podobno nekak\u0161ni zaroti, zato smo oboje zdru\u017eili &#8211; in nastalo je ime Willard Grant Conspiracy.<\/p>\n<p><strong><em>Mi lahko kaj ve\u010d pove\u0161 o va\u0161ih za\u010detkih?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Obdobje pred skupino, zametek skupine, bi lahko ozna\u010dil kot nekak\u0161no \u201cliving room\u201d igranje. Bili smo skupina prijateljev, ki smo se ob torkih zve\u010der zbirali v moji ali Paulovi dnevni sobi in igrali pesmi. Bobnar, ki je igral z nami, je bil \u010dlan neke druge skupine, ki je ravno takrat od\u0161la na turnejo, zato ni mogla preizkusiti studia, ki ga je zgradil prijatelj. Tako smo drugi od\u0161li tja in posneli nekaj pesmi, ki smo jih preigravali ob torkih zve\u010der. Bile so nam zelo v\u0161e\u010d in tako je nastala na\u0161a prva plo\u0161\u010da. Torej je bil v bistvu na\u0161 za\u010detek \u010disto naklju\u010dje.<\/p>\n<p><strong><em>Sprva ste bili bolj projekt kot skupina. Danes se je to zagotovo spremenilo \u2026<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Mislim da, \u010deprav na nas nikoli nisem gledal kot na projekt. Zelo te\u017eko bi definiral, kaj smo. Mislim, da smo nekak\u0161na skupina, ki jo usmerjajo pesmi. Vedno se namre\u010d pribli\u017eujem skupini z vidika pesmi, naj nam pesmi povedo, kaj smo. Zato se tudi nikoli nisem obremenjeval, kaj smo in kaj nismo. \u0160e vedno smo skupina prijateljev, ki radi igramo pesmi. Ker snemamo plo\u0161\u010de in hodimo na turneje, imamo tudi oznako skupina, vendar je \u0161tevilo na\u0161ih \u010dlanov zelo spremenljivo, zato bi nas lahko imenoval tudi druga\u010de.<\/p>\n<p><strong><em>Kje si igral pred tem in zakaj si se odlo\u010dil, da bo\u0161 postal glasbenik?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>To je zelo te\u017eko vpra\u0161anje. Z glasbo sem se za\u010del ukvarjati okoli leta 1980. Mislim, da je na mojo odlo\u010ditev, da postanem glasbenik, vplivalo predvsem to, da sem pred tem pisal poezijo in znanstveno fantastiko. To je bilo zelo samosvoje obdobje, saj mi je bilo popolnoma vseeno, kak\u0161en je bil odziv publike. Na javnih predstavitvah sem pesmi bral bolj zase, ni me zanimal odziv zbranih ljudi. Takrat je bilo to mogo\u010de, danes mislim, da so se stvari spremenile. Glasba je bila vedno prisotna, saj sem jo zelo rad poslu\u0161al. In od poezije do glasbe je bil zelo majhen korak; \u0161lo je, lahko re\u010dem, za naravno napredovanje.<\/p>\n<p><strong><em>Ena izmed karakteristik skupine je, da jedro sestavljate ti, Paul in James. Drugi \u010dlani se menjavajo. Zakaj in kdo so ti \u010dlani?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>To je pa\u010d ena od na\u0161ih zna\u010dilnosti. Doma imamo \u0161e veliko \u010dlanov, ki nas spremljajo prakti\u010dno po vseh nastopih v ZDA, na primer David Michael Curry na violini, Sean O&#8217;Bryan na elektri\u010dni kitari, basist Pete Sutton, Eric Groat na mandolini, in tudi veliko glasbenikov, ki sodelujejo, ko imajo \u010das &#8211; ali pa glede na aran\u017ema pesmi. Tako gostujejo razli\u010dni glasbeniki, ki igrajo viole, \u010delo, bas \u2026 Zelo stalen \u010dlan skupine je tudi producent Peter Linnane, ki po potrebi igra klavir in orgle. To so ve\u010dinoma zelo nadarjeni glasbeniki, ki \u017eive v Bostonu, New Yorku, pa tudi v Evropi.<\/p>\n<p><strong><em>Tudi Walter Salas Humara je \u010dlan skupine.<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Walter je na\u0161 zelo dober prijatelj. Skupaj sva napisala kar nekaj pesmi. Prav tako igra bobne pri nas, ko ima le \u010das. To je tedaj, ko nastopamo v New Yorku ali ko pride v Boston. Nekajkrat smo tudi nastopili skupaj.<\/p>\n<p><strong><em>Obstaja veliko mnenj, kak\u0161no glasbo igrate. Uvr\u0161\u010dajo vas v tako imenovani alternativni country, me\u0161anico nekak\u0161nega \u201cacid and gothic\u201d folka in countryja. Kaj ti meni\u0161, katero zvrst glasbe igrate?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>V resnici je ne znam in niti no\u010dem opredeliti. To prepu\u0161\u010dam drugim ljudem. Mislim, da redko kateri glasbenik \u017eeli opredeliti svojo glasbo, tudi jaz pri tem ne \u017eelim sodelovati. To prepu\u0161\u010dam ljudem, ki pi\u0161ejo za \u010dasopise in delajo na radiu. Strinjam se, da je v glasbenem poslu treba opredeliti glasbo v nekatere predal\u010dke, predvsem zaradi poslu\u0161alcev, da znajo poiskati zvrst, ki jim je v\u0161e\u010d. Vendar osebno menim, da je zelo te\u017eko podati neko to\u010dno dolo\u010deno zvrst, ki bi bila veljavna, razen enciklopedi\u010dno.<\/p>\n<p><strong><em>Osebno se ne strinjam z mnogimi zapisi o vas, \u010de\u0161 da so si vse tri plo\u0161\u010de do sedaj zelo podobne. Dobil sem namre\u010d ob\u010dutek, da se glasba zelo razvija in je mo\u010d opaziti \u0161tevilne zvo\u010dne nadgradnje &#8230;<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Res je, mnogi pi\u0161ejo, da je zvok na vseh treh plo\u0161\u010dah zelo podoben, in to ni res. Prvo plo\u0161\u010do<\/p>\n<p><em>3 AM Sunday &amp; Fortune Otto&#8217;s<\/em> (Dahlia Records, 1995) smo samo igrali in niti nismo vedeli, kako bo vse zvenelo na koncu. Izkazalo se je, da je vse skupaj zelo svetlo. Zvok druge plo\u0161\u010de<\/p>\n<p><em>Flying Low <\/em>(Slow River\/Rykodisc, 1998) je nadaljevanje prve. Podrobno raziskujemo nove zvo\u010dne elemente in jih vna\u0161amo v na\u0161o glasbo. Tokrat smo vedeli, kaj delamo. Zato smo k sodelovanju povabili tudi ve\u010dje \u0161tevilo gostov, ki so igrali razli\u010dne instrumente. Druga plo\u0161\u010da je bila torej prete\u017eno posve\u010dena odkrivanju najrazli\u010dnej\u0161ih zvokov in njihovega bistva. Tretja plo\u0161\u010da <em>Mojave<\/em> (Slow River\/Rykodisc, 1999) je kombinacija na\u0161e te\u017enje po zvoku, ki smo ga spoznali, in triletnih izku\u0161enj igranja v \u017eivo. Zagotovo je ta element dokaj prevladujo\u010d. Vse tri plo\u0161\u010de imajo sicer nekatere skupne elemente. Predvsem na\u010din snemanja, vendar je veliko razlik v sami kvaliteti in tehniki posnetkov in zlasti v strukturi pesmi.<\/p>\n<p><strong><em>Ena izmed zanimivih stvari pri vas, ki vle\u010de na R.E.M., je tudi slogan Radio Free WGC. Kaj ste mislili povedati s tem?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>To je v bistvu \u0161ala. Na\u0161o glasbo lahko sli\u0161i\u0161 po \u0161tudentskih postajah in nekaterih neodvisnih radijskih postajah. Seveda nas ni mogo\u010de sli\u0161ati po komercialnih radijskih postajah, kjer prevladujejo velike zalo\u017ebe, ki dobesedno kupijo njihov \u010das, v katerem je mo\u010d sli\u0161ati glasbo, ki jo podpirajo. Mi, pravzaprav na\u0161a zalo\u017eba pa seveda nima toliko denarja. In Radio Free WGC je ravno parodija na to politiko radijskih postaj. To je za nas zelo neprijeten scenarij, vendar je glasbena industrija pa\u010d tak\u0161na in majhne skupine tu ne moremo ni\u010d.<\/p>\n<p><strong><em>Kaj pa meni\u0161 o tem, da ste bolj popularni v Evropi kot v ZDA?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>To se nana\u0161a na to, kar sem ravnokar povedal. Tu smo dobili mo\u017enost, da lahko igramo, medtem ko je v ZDA teh mo\u017enosti bolj malo. Na primer, skupina je stara \u0161ele tri leta in pol, v tem kratkem \u010dasu smo imeli \u017ee kar pet evropskih turnej. Od zadnjih dvanajstih mesecev smo jih v Evropi pre\u017eiveli kar \u0161est. V bistvu \u0161e nismo imeli niti prave prilo\u017enosti, da bi prepotovali celotne ZDA na turneji, s katero bi pove\u010dali priljubljenost tudi doma.<\/p>\n<p><strong><em>V\u010dasih dobim ob\u010dutek, da ste kombinacija \u0161tudentske in delavske skupine \u2026<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Lahko bi nas ozna\u010dil tudi tako. Mislim, da na\u0161e po\u010detje ni preve\u010d intelektualno ali zapleteno. Pesmi so preproste, neposredne, \u010dustvene, ob\u010dasno strastne in govorijo o osnovnih elementih \u017eivljenja. To so teme, ki so razumljive vsakomur, ne glede na to, ali hodi v \u0161olo ali se ukvarja z gradnjo hi\u0161.<\/p>\n<p><strong><em>Veliko je primerjanja glasbe va\u0161e skupine z glasbo Neila Younga, Tindersticks, Velvet Underground in Nicka Cava. \u010ceprav je to zelo pohvalno, imam ob\u010dutek, da vas moti. Zakaj?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ne, ne moti me. S to primerjavo ve\u010dinoma ocenjujejo dejstvo, da jih na\u0161a glasba spominja na glasbo teh izvajalcev. Mogo\u010de celo po klju\u010du, \u010de poslu\u0161ate te glasbenike, poslu\u0161ajte tudi WGC. Mogo\u010de me moti le to, da imamo jaz in Nick Cave ter pevec skupine Tindersticks bariton, na tej podlagi nas takoj opredelijo, kako zvenimo. Tudi v glasbi so zagotovo nekatere drobne podobnosti, vendar zvrst glasbe ni ista. Lepo bi bilo, \u010de novinarji, ki pi\u0161ejo o glasbi, ne bi \u017ee na samem za\u010detku opredelili z neko etiketo podobnosti neke skupine z neko glasbo in z drugo skupino. To bi bil velik korak naprej.<\/p>\n<p><strong><em>Iz teh primerjav izvira paradoks, da so s podobno glasbo veliko bolj uspe\u0161ni od vas. Zakaj?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Razlogov je lahko zelo veliko. Njihove kariere so \u017ee zelo dolge, \u017ee kar nekaj \u010dasa so med ljudmi, ki jih dobro poznajo in vedno pri\u010dakujejo njihove nove plo\u0161\u010de. Prav tako so se za\u010deli ukvarjati z glasbo v \u010dasu, ko je bilo po svoje veliko la\u017eje prodreti. Sedaj je to veliko te\u017eje. Niti televizija niti radio ne predvajata veliko glasbe, predvsem ne take, kot jo izvajamo mi. Neil Young in Nick Cave sta zaradi slovesa iz preteklosti veliko primernej\u0161a za mainstreamovske radijske in televizijske oddaje. To, mislim, so glavni razlogi.<\/p>\n<p><strong><em>Sam va\u0161o glasbo \u0161e najraje primerjam s plo\u0161\u010do American Recordings Johnnyja Casha. Ti je ta plo\u0161\u010da v\u0161e\u010d?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Zelo. Vidim, kje si na\u0161el podobnosti med to plo\u0161\u010do in nami. Plo\u0161\u010da je bila posneta zelo preprosto, sam zvok je bil zelo bogat za razmere, v katerih je nastal. Tudi kitara Johnnyja Casha ima, poleg njegovega unikatnega glasu, vlogo glasu. In ta povezava mu je zelo dobro uspela.<\/p>\n<p><strong><em>Prihajate iz Bostona. Iz Bostona sta pri\u0161li skupini Pixies in Throwing Muses. Ali sta imeli ti skupini kaj vpliva na vas? Ali ve\u0161, kaj \u010dlani teh skupin po\u010dnejo danes?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Frank Black \u0161e vedno ustvarja zelo dobro glasbo. Trenutno ima skupino, ki je zelo uigrana in zelo popularna v Bostonu. Kristin Hersh je \u0161e vedno odli\u010dna pisateljica pesmi in glasbenica. \u0160e vedno zelo veliko snema in njena zadnja plo\u0161\u010da je najverjetneje njena najbolj\u0161a, v\u0161tev\u0161i tiste, ki jih je posnela s skupino Throwing Muses. Vse instrumente, razen bobnov, igra sama. Obe skupini sta bili odli\u010dni. \u017diveti v Bostonu in odra\u0161\u010dati v \u010dasu, ko sta se skupini prebijali, je zagotovo pustilo posledice. Druga\u010de je v Bostonu \u0161e veliko zelo dobrih skupin, ki so spregledane, denimo The Zooloos, The Fives in skupina Mission To Burma, ki je po mojem mnenju ena najpomembnej\u0161ih skupin, saj je veliko bolj popularnih skupin prevzelo njen zvok in uspelo. Iz vsega tega sledi, da je Boston zelo glasbeno mesto.<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/cR-sjp8T3Z4<\/p>\n<p><strong><em>Kak\u0161no je va\u0161e mnenje o prvi plo\u0161\u010di. Bi danes kaj spremenili?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ne. Prva plo\u0161\u010da je vedno nekaj posebnega, kot vse stvari, ki jih do\u017eivi\u0161 prvi\u010d. Vtisnejo se ti v spomin in jih zelo te\u017eko pozabi\u0161. Tako bo imela 3 AM Sunday &amp; Fortune Otto&#8217;s vedno posebno mesto v mojem srcu.<\/p>\n<p><strong><em>Zakaj ste za naslov zadnje plo\u0161\u010de izbrali Mojave, ime pu\u0161\u010dave v Kaliforniji?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Tam sem odra\u0161\u010dal. \u017divljenje in odra\u0161\u010danje v pu\u0161\u010davi se je zelo vtisnilo vame. Kar nekaj pesmi na plo\u0161\u010di, recimo <em>Work Song<\/em>, se dogaja v pu\u0161\u010davi. In ko smo iskali naslov za plo\u0161\u010do, smo iskali nekaj, kar jo povezuje &#8211; to je bila nedvomno pu\u0161\u010dava Mojave. \u0160ele kasneje, ko je bilo ime \u017ee tiskano, sem nekako za\u010dutil, da sem posredno s tem opredelil tudi na\u0161o glasbo. Ljudje si pod pojmom pu\u0161\u010dave predstavljajo vro\u010dino, neplodnost, prostor, kjer ni\u010d ne raste in se ni\u010d ne dogaja. Vendar to ni res. Ko enkrat \u017eivi\u0161 tam, ugotovi\u0161, da je pu\u0161\u010dava polna \u017eivljenja, barv in zanimivih stvari, le poiskati jih mora\u0161. In to velja tudi za na\u0161o glasbo.<\/p>\n<p><strong><em>Mojave prina\u0161a tudi zelo \u0161irok spekter razli\u010dnih glasbenih elementov \u2026<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Tak\u0161na fuzija zvoka je posledica na\u0161ega zanimanja za odkrivanje \u0161tevilnih novih elementov v glasbi. Ta plo\u0161\u010da torej odseva zvok, ki nas je v trenutku snemanja najbolj zanimal. To je \u0161e en dokaz, da na prvih dveh plo\u0161\u010dah nismo izoblikovali kon\u010dnega, ob\u010de razpoznavnega zvoka. Skupina Cowboy Junkies, ki jo imam zelo rad, je primer nasprotnega. \u017de na za\u010detku so razvili razpoznaven zvok in ga niso spremenili. \u0160e danes zvenijo zelo podobno kot na samem za\u010detku. O\u010ditno so s tem zadovoljni, jaz pa sem tak\u0161na osebnost, da vedno \u017eelim odkrivati nove stvari.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Willard Grant Conspiracy The Work Song\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/C5F9IHasn7A?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><strong><em>Na zadnjo turnejo ste se podali s skupino Walkabouts. Kako je bilo na turneji in ali lahko pri\u010dakujemo kak\u0161en skupen projekt?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Skupaj s Chrisom in Carlo smo \u017ee posneli deljeno malo plo\u0161\u010do, torej smo po svoje \u017ee imeli projekt skupaj. Mogo\u010de se bo kdaj zgodil kak\u0161en skupen projekt, vendar kdaj in kako, sedaj \u0161e ne vem. Tudi ne, kdo bo sodeloval; ali obe skupini v celoti ali posamezni \u010dlani obeh skupin. Mislim, da bo pri\u0161lo do sodelovanja, saj smo se na turneji zelo dobro ujeli. Postali smo zelo dobri prijatelji. Rad imam njihovo glasbo, poznal sem njihove plo\u0161\u010de, \u0161e preden smo sodelovali.<\/p>\n<p><strong><em>Kak\u0161ni so va\u0161i na\u010drti za prihodnost?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Vra\u010damo se domov in vzeli si bomo nekaj prostega \u010dasa. Nato se bomo po novem letu najverjetneje odpravili na turnejo po Avstraliji in Novi Zelandiji. V Evropo se bomo vrnili pozno spomladi. Poleti pa se bomo vrnili nazaj v ZDA in sku\u0161ali posneti novo plo\u0161\u010do.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Willard Grant Conspiracy - The Ghost Of The Girl In The Well\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/lbwZRjSdR28?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V spomin iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":88912,"featured_media":15901,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-15897","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15897","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88912"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15897"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15897\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15904,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15897\/revisions\/15904"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15901"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15897"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15897"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15897"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}