{"id":15942,"date":"2017-02-23T01:25:12","date_gmt":"2017-02-23T00:25:12","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15942"},"modified":"2017-02-23T22:44:20","modified_gmt":"2017-02-23T21:44:20","slug":"sedem-iii-chris-eckman-5","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15942","title":{"rendered":"SEDEM III \u2013 CHRIS ECKMAN (5)"},"content":{"rendered":"<figure id=\"attachment_15943\" aria-describedby=\"caption-attachment-15943\" style=\"width: 464px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=15943\" rel=\"attachment wp-att-15943\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-15943\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Chris-Eckman-photo.By-Jaka-Babnik-464x600.jpg\" alt=\"\" width=\"464\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Chris-Eckman-photo.By-Jaka-Babnik-464x600.jpg 464w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Chris-Eckman-photo.By-Jaka-Babnik-791x1024.jpg 791w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Chris-Eckman-photo.By-Jaka-Babnik-768x994.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Chris-Eckman-photo.By-Jaka-Babnik-1187x1536.jpg 1187w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Chris-Eckman-photo.By-Jaka-Babnik-1582x2048.jpg 1582w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Chris-Eckman-photo.By-Jaka-Babnik-scaled.jpg 1978w\" sizes=\"auto, (max-width: 464px) 100vw, 464px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-15943\" class=\"wp-caption-text\">foto: Jaka Babnik<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. Peti\u010d v novi, tretji sezoni.<\/em><\/p>\n<p>Seattelski glasbenik in pri\u017eenjeni Ljubljan\u010dan <a href=\"https:\/\/www.chriseckman.net\"><strong>Chris Eckman<\/strong><\/a> je Slovenijo prvi\u010d obiskal leta 1994, ko je s svojo takratno mati\u010dno skupino <strong>The Walkabouts<\/strong>, s katero je v tridesetih letih delovanja prekri\u017earil svet in posnel 13 albumov, nastopil v Kri\u017eankah. Takrat se mu niti sanjalo ni, da bo Ljubljana postala njegov dom, a \u017eivljenje ima vedno druga\u010dne na\u010drte od tistih, ki jih imamo z njim sami.<\/p>\n<p>Chris se je v dobrih treh desetletjih glasbenega delovanja zmedil ne le v prekaljenega muzi\u010dista, ampak tudi producenta, pisca, promotorja in nenazadnje tudi kot zalo\u017enika. Zalo\u017eba <a href=\"http:\/\/glitterbeat.com\"><strong>Glitterbeat<\/strong><\/a>, katere soustanovitelj in kurator je, z glasbenikom in uporabnikom prijaznim pristopom, mo\u010dno poudarjeno eti\u010dno agendo ter skrbno izbranim portfeljem danes \u017ee svetovnih zvezd kot so <strong>Aziza Brahim<\/strong>, <strong>Tamikrest<\/strong>, <strong>Noura Mint Seymali<\/strong> in mnogimi drugimi postaja pomemben igralec na igri\u0161\u010du glasb sveta.<\/p>\n<p>Enako zavzeto deluje na globalni kot na lokalni in regionalni sceni; v tak\u0161ni ali druga\u010dni vlogi je sodeloval s \u0161tevilnimi doma\u010dimi in tujimi artisti. V zadnjih letih je poleg zalo\u017eni\u0161ke in producentske poklicanosti dejaven v bendih <strong>The Strange<\/strong>, <strong>The Frictions<\/strong> in v mednarodnem world rock triu <strong>Dirtmusic<\/strong>.<\/p>\n<p>Svet, v katerem \u017eivi in ustvarja in za katerega se zdi, da se utaplja v neoliberalisti\u010dnem, korporativisti\u010dnem in politokratskem blatu, Chrisa ne pu\u0161\u010da ravnodu\u0161nega. Je pozoren opazovalec in luciden komentator politi\u010dnega ter dru\u017ebenega dogajanja doma in po svetu. V eseju z naslovom <em><a href=\"http:\/\/www.versopolis.com\/panorama\/199\/the-unreal-in-real-time\">The Unreal in Real-Time<\/a>,\u00a0<\/em>ki ga je za Versopolis objavil v lanskem septembru, nas poziva k neustra\u0161nemu povezovanju: <em>Ali se ne bi raje povezali kot izklju\u010devali? Povezovali bolje. Empati\u010dno. Strastno. S poslednjo mo\u017enostjo za sre\u010do in z upanjem kockarja. Kaj pa lahko izgubimo? No, v resnici lahko izgubimo vse. \u010ce nas to ne bo naredilo neustra\u0161ne, potem nam ni pomo\u010di.<\/em><\/p>\n<p>V\u010dasih je potrebna samo ena pesem, ena sam akord, da nas pove\u017ee, in spremeni vse. Chris to ve.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Walkabouts - &quot;The Dustlands&quot;\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/h-NpUXtuzc8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ENA Chris, odra\u0161\u010dal si v Seattlu, kjer se glasbena scena zdi \u017eivahna in zdrava. Tam je vse skupaj eksplodiralo z grungeom v poznih 80. in zgodnjih 90. letih prej\u0161njega stoletja. Takrat je bila prisotna tudi \u017ee <em>amerikana<\/em>, pod katere nalepko ste spadali tudi The Walkabouts.<\/strong><\/p>\n<p>Takrat pravzaprav \u0161e ne. Pe\u0161\u010dica nas je bila raztresena po Ameriki, ne zgolj v Seattlu. Zametki datirajo v zgodnja 80. leta, konec istega desetletja\u00a0pa se je na tem podro\u010dju za\u010delo intenzivneje premikati. Konec 90. let smo tako \u017ee imeli nov \u017eanr. Rekli so nam, da smo <em>Americana<\/em>, mi pa nismo vedeli, kaj naj bi to pomenilo. O\u010ditno si je nekdo izmislil \u017eanr, mi pa smo mislili, da nas bodo brez na\u0161e privolitve porinili vanj. (smeh)<\/p>\n<p><strong>DVE Kako so te oblikovali najve\u010dji \u2013 Leonard Cohen, Bob Dylan, Patti Smith, Neil Young, Joe Strummer? Kaj so ti ponudili, kaj si iskal v njihovi glasbi, poeziji, performansu, filozofiji? Samoto, svobodo, navdih?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da so mi ponudili vse na\u0161teto. Vsi omenjeni mi veliko pomenijo in so odigrali veliko vlogo v mojem umetni\u0161kem razvoju in vplivih. Nisem odra\u0161\u010dal v glasbeni dru\u017eini, a za moje brate (imam dva mlaj\u0161a brata) in zame je bila glasba jezik, na\u010din komunikacije, stvar, ki nas je zbli\u017eala \u017ee zelo zgodaj. To je bilo nekaj, kar smo si delili samo mi in \u010desar ni razumel nih\u010de drug v na\u0161i hi\u0161i.<\/p>\n<p>Star\u0161i niso razumeli, kaj smo poslu\u0161ali. Niso bili zate\u017eeni ali globoko religiozni, a niso imeli stika s tem delom popularne kulture, zato smo bili tu povsem svobodni. To je bil na\u0161 zasebni jezik. Sedeli smo in poslu\u0161ali nore plo\u0161\u010de The Stranglesov in podobne re\u010di, star\u0161i pa niso imeli pojma, kaj po\u010dnemo.<\/p>\n<p>Rad sem imel glasbo <strong>Neila Younga<\/strong>, <strong>The Stranglers<\/strong>, <strong>The Clash<\/strong>, tak\u0161ne zadeve. Nagovarjali so razli\u010dne dele mene in mi omogo\u010dili najti lastni izraz. <strong>Patti Smith<\/strong> je bila zame velikansko odkritje, saj mi je ponovno definirala \u017eenskost. Prvi\u010d sem jo videl pri \u0161estnajstih letih, in takoj me je o\u010darala. Bal sem se je, zaljubljen sem bil vanjo, najrazli\u010dnej\u0161i ob\u010dutki so mi rojili po glavi, in to vsi hkrati. Pri \u0161estnajstih nisem vedel, kako jih predelati. Zame ni bila zgolj najbolj osupljiva \u017eenska, kar sem jih videl, bila je najbolj osupljiva oseba, kar sem jih videl. Glavo mi je odnesla. Tista ura in pol, ki sem jo pri takrat pre\u017eivel v njeni dru\u017ebi, je spremenila moj pogled na svet in na to, kaj obstaja tam zunaj. Takrat sem vedel, da to predstavlja \u017eivljenjsko lo\u010dnico. \u0160el sem k zbirki elpejk in od petdesetih, kolikor sem jih pribli\u017eno premogel, jih je bilo tisti dan odstranjenih petintrideset. Zaprl sem jih v omaro in jih nisem ve\u010d poslu\u0161al. Resetiral sem se.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<figure id=\"attachment_15944\" aria-describedby=\"caption-attachment-15944\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=15944\" rel=\"attachment wp-att-15944\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-15944\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/chris-1-600x408.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"408\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/chris-1-600x408.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/chris-1-768x522.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/chris-1.jpg 960w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-15944\" class=\"wp-caption-text\">foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TRI Leta 2006 si se odpravil v Mali, kjer si spoznal veliko glasbenikov, sklepati so se za\u010dela nova prijateljstva, odprli so se novi horizonti, glasbene prilo\u017enosti, produciranja (mdr. tudi Tamikrestov \u2013 njihov album je bil prvi album zalo\u017ebe Glitterbeat). Kak\u0161na so bila ta sre\u010devanja? <\/strong><\/p>\n<p>Prvikrat sem \u0161el tja na pet tedenske po\u010ditnice z \u017eeno Ando in tedaj nisem imel nikakr\u0161nih na\u010drtov v glasbenem smislu. \u2026 Afri\u0161ko glasbo sem poslu\u0161al od zgodnjih 80. let. Ko sem se preselil v Ljubljano, sem za\u010del obiskovati tudi Drugo godbo, ki mi je to glasbo ponovno odkrila in me pripeljala v Mali. Potovala sva naokoli in se zna\u0161la v <em>Festivalu v pu\u0161\u010davi<\/em> (<em>Festival in the Desert<\/em>), v Bamaku, Burkini Faso\u2026Naokoli sva potovala izklju\u010dno z javnimi prevozi, poslu\u0161ala glasbo in se imela prekrasno.<\/p>\n<p>Na Festivalu v pu\u0161\u010davi je precej divje. Ljudje mislijo, da \u010de sta tam nastopala <strong>Robert Plant<\/strong> in <strong>Damon Albarn<\/strong>, da bodo tam tudi kak\u0161na nobel zaodrja, pa ni tako. \u0160e strani\u0161\u010d ni. Tam ne more\u0161 ni\u010desar kupiti, denar nima vrednosti, kar je super. Umetniki bivajo v enakih pogojih kot obiskovalci, kar ustvarja fantasti\u010dno vzdu\u0161je. Hkrat pa so ti kraji neizprosni, saj se hitro zastrupi\u0161 s hrano, vro\u010dina je neznosna, smrtonosni komarji ti ves \u010das bren\u010dijo okoli glave\u2026<\/p>\n<p>Dve leti po tem sem \u0161el v Mali s triom <strong>Dirtmusic<\/strong>. Povabili so nas, da igramo na Festivalu v pu\u0161\u010davi, in tam smo se sre\u010dali s <strong>Tamikrest<\/strong>, ki so bili nastanjeni v sosednjem \u0161otoru. Tja smo prispeli pozno popoldne, bili smo iz\u010drpani in takoj smo polegli. Kmalu smo zasli\u0161ali \u010dudovito glasbo, ki se iz sosednjega \u0161otora vila iz oja\u010devalcev na akumulatorje. <strong>Chris Brokaw<\/strong> je rekel: \u00bbJebe\u0161 tole spanje, jaz grem tja pogledat!\u00ab, zgrabil kitaro in izginil v sosednji \u0161otor. \u010cez dvajset minut sva mu sledila s <strong>Hugom Raceom<\/strong>. Tistega \u0161otora nismo zapustili tri dni, v na\u0161ega smo hodili zgolj spat. Sedeli smo, pili mo\u010dan kofeinski \u010daj in samo d\u017eemali. Kot bi bili zopet stari \u0161estnajst let. Kitare nisem igral \u0161est ali sedem ur skupaj odkar pomnim. Potem so nas povabili, \u010de zaigramo z njimi na odru, kar nam je bilo v veliko \u010dast.<\/p>\n<p>Sicer so Tamikrest pred tem snemali \u017ee v Kidalu, od koder prihajajo, in ti posnetki nisi bili slabi. Z Dirtmusic smo jim predlagali, da jih pridemo v Bamako posneti za na\u0161 album, in jim obljubili, da se bomo potrudili in jim organizirali snemanje albuma. Leta 2009 sem \u0161el tako v Mali dvakrat, januarja posneti Dirtmusic, pol leta kasneje pa \u0161e album Tamikestov za Glitterbeat.<\/p>\n<p>Vsaki\u010d, ko sem v Bamaku, se spra\u0161ujem, \u010de bom zmogel \u0161e enkrat \u010dez vse to. Iz\u010drpa te, a zdajle se no\u010dem smiliti samemu sebi, saj tam \u017eivijo ljudje, ki se vsakodnevno spopadajo s te\u017eavami. V primerjavi s tem, kar imajo, prihajam iz skoraj groteskno bolj priviligiranega polo\u017eaja. Grozno je tako razmi\u0161ljati, a svoje realnosti ne more\u0161 zanikati.<\/p>\n<p><strong>\u0160TIRI Na kak\u0161ne na\u010dine je vojna v Maliju spremenila stvari zate, za tvoje tamkaj\u0161nje prijatelje in njihovo glasbo, v smislu produkcije, distribucije, izvajanja? Lahko pove\u0161 kak\u0161no zgodbo na to temo?<\/strong><\/p>\n<p>Dobro vpra\u0161anje. Krajev ni te\u017eko romantizirati, a v Maliju sem ugotovil, da prav tako ne more\u0161 ignorirati obupne rev\u0161\u010dine. Dru\u017ebena struktura prej ni bila uni\u010dena, saj je bilo kljub nepredstavljivim oviram med etni\u010dnimi skupinami veliko topline in spo\u0161tovanja. Vojna je to uni\u010dila, to se ni obnovilo. Tam sem bil nazadnje avgusta 2015 in situacija ni bila optimisti\u010dna. Morda postaja celo slab\u0161e, saj se razlikovanja utrjujejo, postajajo trajna.<\/p>\n<p>Na glasbeni sceni pa se je tam veliko dogajalo. Vojna je to seveda prekinila, napravila rez, dela za glasbenike mesece in mesece ni bilo. Situacija se je malce izbolj\u0161ala s prihodom tujcev, ki so pri\u0161li pod okriljem\u00a0Zdru\u017eenih narodov, Afri\u0161ke unije. V mestu so se pojavili ljudje z denarjem, glasbeniki so se prikazali iz svojih skrivali\u0161\u010d, potem pa so se pojavili teroristi\u010dni napadi, in spet se je vse ustavilo.<\/p>\n<p>O prihodnosti malijske glasbe je te\u017eko govoriti, ker ni ve\u010d koncertnih prizori\u0161\u010d. Mali je v tem polo\u017eaju \u017ee pet let, polovico ene generacije. Paralelen in s tem povezan je bil pojav kasetne kulture za lokalne glasbenike, ki je leta 2006, ko sem Mali prvi\u010d obiskal, cvetel. Veliko kaset so izdale zelo, zelo majhne zalo\u017ebe. V\u010dasih si med kak\u0161nimi ra\u010dunalniki in internetom na\u0161el tipa, ki je bil podjeten in je izdal kasete trem ali \u0161tirim malijskim glasbenikom. V tem je bilo veliko neposrednosti, \u00bbnaredi sam\u00ab filozofije, glasbeniki so dobili vsaj nekaj od tega. To je sedaj popolnoma izginilo. En razlog je vojna, drugi pa je tehnologija.<\/p>\n<p>Ko sem prvi\u010d pri\u0161el v Mali, je bil internet na klicno povezavo, torej zelo po\u010dasen, datotek se ni dalo prena\u0161ati. Sedaj pa lahko vsak (no, \u010de re\u010dem vsak, potem to res pre\u010dka razredne meje) kupi ponarejeni kitajski pametni telefon s kodo, in to \u017ee za 15 evrov. Nih\u010de nima naro\u010dnine, kupi\u0161 kartico s kodo in \u017ee lahko prena\u0161a\u0161 datoteke. Glasba se danes najpogosteje prena\u0161a tako, da gre\u0161 s telefonom na tr\u017enico in najde\u0161 tipa, ki ima velik izbor razli\u010dnih pesmi. Ta ti jih nato predvaja in jih po\u0161lje na tvoj telefon preko Bluetooth povezave. Seveda je to 100% piratsko, tak na\u010din ne upo\u0161teva avtorskih pravic in nima ni\u010d z glasbenim poslom.<\/p>\n<p>Pred vojno je bil Mali v osnovi miroljubna skupnost. Vse de\u017eele, ki ga obkro\u017eajo, so do\u017eivljale politi\u010dne pretrese, dr\u017eavne udare, le Mali ne. Danes je ravno tam najbolj hudo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=M7rhqGAc1Tg<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PET Pa preidiva k temi world glasbe in zastopni\u0161tva, belih vseznalcev in nebelih, nebogljenih, a zagnanih in u\u010dljivih lokalcev. S tak\u0161no ideologizacijo svojega polja se je world glasba borila precej \u010dasa. Kak\u0161no je tvoje stali\u0161\u010de glede ideolo\u0161ke, kolonialisti\u010dne, izkori\u0161\u010devalske komponente glasbenega posla? Kako ravnati druga\u010de? Spra\u0161ujem te tudi zato, ker je bila zalo\u017eba Glitterbeat, katere kurator si, \u017ee tretje leto zapored progla\u0161ena za najbolj\u0161o world glasbeno zalo\u017ebo<\/strong>.<\/p>\n<p>To vpra\u0161anje je zelo obse\u017eno. Ko so ekonomske razlike tako enormne, je ta razkorak skoraj prevelik, da bi ga lahko presegli. Menim, da bi to nenazadnje lahko re\u0161ila le transformacija celotnega sistema, pri \u010demer ne bi potrebovali ve\u010d \u010duvarjev, tudi ne Glitterbeata. V teh krajih bi se glasba proizvajala, bila bi intenzivno povezana z globalnim svetom, lokalne iniciative bi komunicirale neposredno s trgom. Edino to bi lahko re\u0161ilo te\u017eavo, sicer bodo razmerja ne glede na to, kako eti\u010den in po\u0161ten ho\u010de\u0161 biti, po definiciji ostala neenaka.<\/p>\n<p>Menim tudi, da ni veliko slabih ljudi vklju\u010denih v ta posel, je pa \u0161e vedno nekaj zastarelih konceptov. Eden od njih je ta, da moramo za\u0161\u010dititi ljudi iz teh kulturnih okolij. Tega ne sprejemam. Nasprotno \u2013 to, da so po definiciji ti ljudje vedno izkori\u0161\u010dani, moramo prepoznati kot levi\u010darski paternalizem.<\/p>\n<p>Po mojih izku\u0161njah zalo\u017enika so dandanes umetniki tisti, ki imajo glavno besedo in ni pomembno, ali so iz Kidalija v Mailju ali iz Sao Paola v Brazliji. Trg se vrti okoli glasbenikov in kot zalo\u017enik jih mora\u0161 zadovoljiti, saj lahko kadarkoli odidejo drugam. \u010ce misli\u0161, da so izkori\u0161\u010dani \u017ee po definiciji, pomeni, da nisi ravno spo\u0161tljiv do njih. V glavnem so ti glasbeniki iznajdljivi, razumejo posel, so spretni pogajalci, a mi smo \u0161li \u017ee zdavnaj \u010dez to.<\/p>\n<p>Vendar \u010de mislimo, da smo tukaj dobrotni\u0161ki, potem delamo nekaj narobe. Preprosto povedano, tu smo, da glasbenikom ponujamo podporo. Mi vodimo podjetje, servis za umetnike. Ali \u010dutim kak\u0161no zadovoljstvo na eti\u010dni ravni? Seveda! Lagal bi, \u010de bi rekel, da to, kar delamo, nima \u0161ir\u0161ega konteksta. A \u010de s tem postanemo obsedeni, takoj izgubimo smisel. Ko si enkrat prepri\u010dan, da dela\u0161 dobro za svet, je namre\u010d zelo lahko upravi\u010diti karkoli.<\/p>\n<p>Vse je treba podrobno pojasniti, za kar se izredno trudimo. S <strong>Petrom Webrom<\/strong> (solastnik zalo\u017ebe, op. K.J.) sva \u0161la za dva dni v Bamako samo zato, da sva Tamikrestom razlo\u017eila vse v zvezi z vodenjem in poslovanjem, glede agencije, ki jim pripravljala turneje, pa glede novega producenta. \u010ce se s Petrom ne bi mogla odpraviti v Bamako s \u010disto vestjo in bila ponosna na to, kak\u0161ne dobre odnose imava z njimi, naju tam ne bi gledali niti deset minut. Ugled mora biti vsaj trden. Prepri\u010dan sem, da vsega ne delamo prav, a pri izpla\u010devanju avtorskih pravic in ra\u010dunovodskih poslih mora biti vse popolnoma transparentno.<\/p>\n<p>Kuratorstvo je pomembno. \u010ce kaj delamo prav, potem je ravno to. Ko smo razmi\u0161ljali, da bi izdali album <strong>Noure Mint Seymali<\/strong>, so ljudje rekli, da je preve\u010d intenzivna, da to ni spro\u0161\u010dujo\u010da afri\u0161ka glasba, ki bi jo poslu\u0161al ob ve\u010derji. A ravno ta plo\u0161\u010da je postala ena na\u0161ih najuspe\u0161nej\u0161ih, ker je tako posebna. To imajo ljudje radi pri umetnosti, saj izstopa, si prisvoji svoj prostor, zahteva tvojo pozornost.<\/p>\n<p><strong>\u0160EST Si tudi zelo priznan producent. Je kak\u0161na prednost v tem, da si tako glasbenik kot producent, ko dela\u0161 z ljudmi\u00a0v studiu? Dandanes ni ve\u010d obi\u010dajno, da ima\u0161 producenta, saj so to vlogo prevzeli tehniki ali sami glasbeniki. Pravi producent je za mnoge predrag. Misli\u0161, da danes, ko si lahko producenta privo\u0161\u010dijo le \u0161e dobro situirani glasbeniki, glasbi kaj manjka?<\/strong><\/p>\n<p>Dobri producenti lahko pridejo iz razli\u010dnih vetrov. Ena od te\u017eav, ki jo ima\u0161 kot producent in glasbenik, je ta, da ho\u010de\u0161 kdaj nenadoma prijeti v roke instrument (smeh). Obstajajo odli\u010dni producenti, ki nikoli niso bili glasbeniki, kot na primer meni ljub <strong>Joe Boyd<\/strong>. \u010ce si sam umetnik, se velikokrat zgodi, da med produciranjem pade\u0161 v intenzivne pogovore in mislim, da lahko doprinese\u0161 dolo\u010deno kredibilnost, saj ljudje vedo, da si bil tudi ti v njihovi ko\u017ei, na drugi strani stekla, kot osamljeni akusti\u010dni kitarist in da ni ni\u010d \u0161timalo. Bil si izpostavljen na tak\u0161en na\u010din, kot so oni, bil si tako ranljiv. Mislim, da predstavlja\u0161 nivo empatije, ki ji lahko glasbenik v studiu verjame, saj si tudi ti trpel, tudi tvoji prsti so krvaveli.<\/p>\n<p>Danes je producent \u017ee skoraj razredna stvar, rezervirana za elito. To je bil eden od razlogov, da sem si postavil svoj studio, saj sem se zavedel, da bom sicer odrezan od tega procesa; nisem bil tehni\u010den tip. Nisem bil ne glasbenik ne tehnik, ampak nekaj, za kar ni bilo imena, pa so mi rekli producent. Zato sem za\u010del razvijati tehni\u010dno znanje, da bi ostal v tem, pa sam sem za\u010del miksati albume in podobno.<\/p>\n<p>Ni vsak enako usposobljen za vse. Leta in leta sem delal s tonskim mojstrom, ki je za\u010del v 60ih. Rekel je: \u00bbVe\u0161 zakaj je bila leta 1968 muzika super? Ker si imel tonskega mojstra, asistenta zvoka, aran\u017eerja, pisca pesmi, izvajalca\u2026 Imel si \u0161est ljudi, ki so ti pomagali, da si naredil najbolje, kot si le lahko. Zdaj pa vsakdo dela vse.\u00ab<\/p>\n<p>Danes morda pesmi niso tako mo\u010dne. Svet je poln izvrstnih pesmi, zato ni razloga, da ne bi bili nek umetnik le interpret pesmi. Poleg tega si sedaj \u0161e producent, saj si ve\u010d ali manj nih\u010de ne more privo\u0161\u010diti snemanja izven svojega malega studia, in ni vsak enako nadarjen za igranje vseh teh vlog. Dolgoro\u010dno se bo to poznalo.<\/p>\n<p>Nikoli nisem delal v najbolj presti\u017enih studiih, a sem delal v nekaterih, ki so imeli fantasti\u010dno opremo, in v teh prostorih se dejansko nekaj zgodi. V improviziranih prostorih tega ni mogo\u010de replicirati. S tem, kar imamo, sku\u0161amo napraviti najbolj\u0161e in imamo precej dobre rezultate. Povpre\u010den album danes zveni bolje kot povpre\u010den album leta 1985, ker zanj ne potebuje\u0161 toliko denarja. A v tej umetni\u0161ki komunikaciji zeva luknja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Chris Eckman and Anita Lipnicka - Who Will Light Your Path?\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/VrssTGF21l8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SEDEM Prebrala sem tvoj \u010dudovit esej o Joeju Strummerju in politiki upanja, ki je omenjen v uvodu. Kaj naj po\u010dnemo v teh te\u017ekih \u010dasih, kako naj sem borimo za bolj\u0161i svet kot ljudje, umetniki, glasbeniki? \u010ce se bo nadaljevalo to brezsramno ropanje naravnih virov v imenu profita, pri \u010demer se bo teptalo \u010dlovekove pravice in se bo ljudi \u0161e naprej izpostavljalo nevarnostim (ali pa se jih bo preprosto, eliminiralo), bomo kmalu vsi postali Standing Rock. Kako naj\u00a0danes kot glasbeniki odzivamo na vse to?<\/strong><\/p>\n<p>Rasizem, seksizem, ksenofobija \u2013 te stvari se lepo povezujejo z jezo. A Trump tega ni ustvaril, to nima veze z njim. Obstajalo je \u017ee prej, sedaj je le neukro\u010deno. Veliko se je \u017ee povedalo v javnosti in sedaj tega ni ve\u010d mogo\u010de spraviti nazaj v predal. Pre\u0161li smo mejo spodobnega diskurza. Morda smo to potrebovali. A sam bi se zelo bal, \u010de bi bil \u010drnec, musliman ali \u017eenska. Strah me je zanje.<\/p>\n<p>Demokracija ne more delovati brez izobra\u017eevanja, to vidimo povsod. Zaboga, kako lahko govorimo o var\u010devalnih ukrepih, ko je v igri izobra\u017eevanje?!<\/p>\n<p>V\u010dasih se mi zdi, da smo obti\u010dali v sobi odmevov. Tisti, ki mislimo podobno, se pogovarjamo samo med sabo. To je pravzaprav neizogibno, tudi desnica dela enako. Menim, da dru\u017ebo lahko spreminja\u0161 z groteskno gro\u017enjo ali pa z vsesplo\u0161no spremembo zavesti.<\/p>\n<p>Slednje se zgodi skozi udejstvovanje. Prvi sem, ki bo rekel, jebe\u0161 trumpovce, no\u010dem se pogovarjati z njimi, no\u010dem biti v istem prostoru z njimi, toda \u2026 teh meja ne moremo pre\u010dkati brez soo\u010danj iz o\u010di v o\u010di, in to bo najte\u017eja stvar. Zdaj smo tako razdeljeni\u2026 Nimam odgovora na to vpra\u0161anje. Morali bomo za\u010deti na za\u010detku, v skupnostih, s svojimi sosedi, treba je sku\u0161ati najti osnovno raven. In to je zelo te\u017eko.<\/p>\n<p>Ko sem odra\u0161\u010dal, smo imeli doma zelo burne pogovore o politiki, k temu so nas spodbujali. Potem pa sem za\u010del brati Marxa in sem mislil, da sem vse pogruntal. To so pogovori, ki jih potrebujemo. Ne smemo se zapreti v levi\u010darske \u017eurnale in pridigati drug drugemu, moramo se udejstovati izven teh krogov, \u010deprav je to vse prej kot lahko.<\/p>\n<p>Moja najve\u010dja kritika glasbe je, da ji vse preve\u010dkrat umanjka dru\u017ebeni kontekst. Ne bo vsak pisal istih pesmi, in nih\u010de ne bi smel pri\u010dakovati, da bomo vsi pisali zabavne stvari, a glasba mora biti manj ozkogledna. To velja za vso umetnost. Sicer pa se je to za\u010delo malo spreminjati, in bilo bi dobro, \u010de bi se \u0161e bolj.<\/p>\n<p>Kar me \u0161e posebej veseli pri mojem delu je, da imajo na\u0161i Glitterbeat umetniki politi\u010dna stali\u0161\u010da. Spominjam se, da sva z Ousmaneom (<strong>Ousmane Ag Mossa<\/strong>, vodja skupine Tamikrest, op. K.J.), ko je bil prvi\u010d v Evropi, imela intervju. Ko naju je novinar vpra\u0161al zelo preprosto vpra\u0161anje \u2013 zakaj igrata? \u2013 sem sam nekaj dolgovezil, on pa je rekel, da zato, ker bi rad na ta na\u010din opolnomo\u010dil svoje ljudi. Tako jasno, preprosto in mo\u010dno je bilo to sporo\u010dilo.<\/p>\n<p>Vedno nas te\u017eijo najpreprostej\u0161e izbire. Menim, da je treba v umetnosti za\u010deti ubirati\u00a0preproste poti. Umetnost nikoli ni dobra zgolj kot manifest, mora dihati, biti prepojena z \u017eivljenjem. A vse bolj moramo usmeriti pogled na to, kaj se dogaja okoli nas\u2026 \u010ce daje umetnost mo\u010d tebi, bo krepila in opolnomo\u010dila \u0161e koga, to je ta u\u010dinek\u2026. Ne vem, kaj naj sicer drugega storimo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"CHRIS ECKMAN - NOTHING LEFT TO HATE | GLITTERHOUSE RECORDS\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/uES_U1hWDEo?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>intervju s Chrisom Eckmanom<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":15943,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,39],"tags":[],"class_list":["post-15942","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15942","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15942"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15942\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15952,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15942\/revisions\/15952"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15943"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15942"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15942"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15942"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}