{"id":15999,"date":"2017-02-28T03:49:31","date_gmt":"2017-02-28T02:49:31","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=15999"},"modified":"2017-02-27T07:52:53","modified_gmt":"2017-02-27T06:52:53","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-8","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=15999","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v Oran\u017enem abonmaju 5; Cankarjev dom, Ljubljana, 16. februar 2017<\/strong><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Prehod v drugo polovico abonmajske sezone 2016\/17 je (\u0161e vedno stavkajo\u010di<\/a>) Orkester Slovenske filharmonije (SF) obele\u017eil s petim koncertom Oran\u017enega abonmaja, na katerem sta nastopila dva gostujo\u010da umetnika novej\u0161e generacije \u2013 oba mlaj\u0161a od 40 let. Uvodoma je pred orkester stopil brazilsko-nem\u0161ki, v ZDA delujo\u010di dirigent Marcelo Lehninger<\/em>. \u0160tiristav\u010dna orkestrska suita Homenajes <\/em>(Po\u010dastitve<\/em>) \u0161panskega skladatelja Manuela de Falla<\/em>, ki je \u017eivel in deloval na prelomu 19. v 20. stoletje, se je za\u010dela s \u010disto in natan\u010dno izvedbo prvega stavka (Fanfare E. F. Arb\u00f3su<\/em>) ter s preciznim in domi\u0161ljenim izvajanjem, fanfari\u010dni elementi stavka pa nekoliko spominjajo na Mahlerja. V preostalih treh stavkih (Claudu Debussyju<\/em>, Paulu Dukasu<\/em> in Pedrelliana<\/em>) smo poslu\u0161ali nekoliko bolj mehani\u010dno igranje, ki pa ga je odtehtala ob\u010dutena dramatizacija. Skladatelj je uporabil veliko zasedbo orkestra, ki je vklju\u010devala tudi dve harfi in in celesto. Skupna igra je bila solidna, pojavila se je (ni\u010d nenavadnega) ob\u010dasna te\u017eava z vstopom trobil. Nedvomno je SF tokrat v goste uspelo povabiti enega bolj\u0161ih dirigentov do sedaj, ki je znal simfoni\u010dne drobce in utrinke ve\u0161\u010de in spretno povezati v koherentno celoto (zato ne \u010dudi tudi izbor skladbe Musorgskega, a o njej ve\u010d pozneje).<\/p>\n

Koncert za klavir in orkester v G-duru<\/em> po Boleru znanega Maurica Ravela<\/em> ima nedvomno enega najbolj nenavadnih za\u010dertkov med vsemi solisti\u010dnimi koncertnimi skladba; za\u010dne ga namre\u010d solo orkestralnega bi\u010da in malega bobna, nakar sledi odlomek v latino slogu, ki spomni na Coplandov El Sal\u00f3n M\u00e9xico in kmalu vstopi \u0161e solist. Tokrat je bil to Andrew von Oeyen<\/em>, ameri\u0161ki pianist, ki je bil od debiju z Losangele\u0161kimi filharmoniki star 16 let, do danes pa se je \u017ee, tako koncertni list, “uveljavil kot eden vodilnih pianistov svoje generacije” in z Orkestrom SF pred leti \u017ee sodeloval na koncertih v Zagrebu in Beogradu.<\/p>\n

Po omenjenem uvodu solist izmenjujo\u010de zdaj igra gershwinovske pasa\u017ee, zdaj zveni, kot bi poslu\u0161ali kak\u0161no interpretacijo Keitha Jarretta. Zasedba orkestra je reducirana in od trobil vsebuje samo dve trobenti in dva horna. Ravelovo skladbo lahko zaradi barvitosti in razgibanosti \u0161tejemo med najbolj poslu\u0161ljive klavirske koncerte, tokrat pa je bil izvrsten tudi solist. Spremljava orkestra je bila dobro na\u0161tudirana in izpeljana, vendar so se po intonan\u010dni “nesre\u010di” solo hornista za\u010dele iste te\u017eave pojavljati \u0161e v pihalni sekciji \u2013 res \u0161koda, kajti zgodilo se je ravno med po\u010dasnim stavkom\u00a0 (Adagio assai<\/em>) oz. ob vstopu orkestra po dolgem elegi\u010dnem solu klavirja. Zaklju\u010dek stavka je bil lep, zadnji stavek pa tudi vzlic tempa zelo bravurozen in ritmi\u010den. Po navdu\u0161enju avditorija je Oeyen dodal \u0161e klavirsko verzijo priljubljene Massenetove Meditacije, ki jo v vlogi solisti\u010dne skladbe zelo dobro poznajo violinisti, tokratni vtis pa je bil pri podpisanem precej plehek, da ne re\u010dem “claydermanovski”. V neskon\u010dno bogati klavirski literaturi bi se resni\u010dno na\u0161lo kaj ustreznej\u0161ega. Med odmorom je solist v preddverju Gallusove dvorane podpisoval tudi svoje plo\u0161\u010de, kjer pa zanj kljub nedavnemu velikemu navdu\u0161enju v dvorani za\u010duda ni bilo velikega zanimanja.<\/p>\n

Naposled so zazvenele \u0161e priljubljene Slike z razstave<\/em>, nadvse barvito delo Modesta Petrovi\u010da Musorgskega<\/em>. Suita je sprva nastala za solo klavir in je \u0161e danes v izziv vsakemu koncertnemu pianistu, skladatelj pa jo je v pi\u010dlih treh tednih skomponiral leta 1874 in jo posvetil preminulemu prijatelju, slikarju Viktorju Hartmannu, s katerim sta se spoznala leta 1870, \u017ee tri leta pozneje pa je Hartmann pri samo 39 letih umrl zaradi razpo\u010dene anevrizme. Dandanes je skladba zelo priljubljena predvsem zaradi Ravelove barvite orkestracije iz leta 1922, v kateri jo takoreko\u010d vedno izvajajo (in so jo seveda tudi tokrat), manj znano pa je, da je bil istega leta 1922 slovenski violinist in dirigent Leo Funtek prvi, ki je suito orkestriral v celoti (Ravel je izpustil eno Promenado).<\/p>\n

SF ga je v koncertnem listu, ki je bil \u017eal spet en tistih v zadnjem \u010dasu pogosteje bolj povr\u0161no pripravljenih, polomila pri vrstnem redu stavkov (pri uvodnih Po\u010dastitvah pa naslovi stavkov niso bili navedeni v celoti). Prva Promenada<\/em> se je za\u010dela v (pre)hitrem tempu, sledil ji je u\u010dinkovit in primerno zlove\u0161\u010d Pritlikavec<\/em>. V drugi Promenadi<\/em> se oboistu ponovno ni oglasil in\u0161trument, sledile so tudi nove te\u017eave z intonacijo. Stari grad<\/em> je bil odigran lepo in ravno prav melanholi\u010dno, k \u010demur je pomembno prispeval predvsem Domen Koren s saksofonom. Balet pi\u0161\u010dan\u010dkov v lupinah<\/em> je bil slikovit, da bolj ne bi mogel biti, predvsem pa tehni\u010dno odli\u010dno izpeljan, enako tudi \u017dida Samuel Goldenberg in Schmuyle<\/em> s solom dveh zadu\u0161enih trobent (Franc Kosem in Dejan Glamo\u010dak). Potem, ko je orkestru koncentracija o\u010ditno padla, je sledilo \u0161e nekaj intonan\u010dnih zdrsov (Cum mortuis in lingua mortua<\/em>); ta atribut je bil na tokratnem koncertu brez dvoma naj\u0161ibkej\u0161i. Vseeno so glasbeniki naposled premogli \u0161e dovolj zbranosti in energije za grandiozno izvedbo Velikih kijevskih vrat<\/em>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Oran\u017enem abonmaju 5<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16000,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-15999","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15999","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15999"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15999\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16001,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15999\/revisions\/16001"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16000"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15999"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15999"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15999"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}