{"id":16005,"date":"2017-03-02T10:44:58","date_gmt":"2017-03-02T09:44:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16005"},"modified":"2017-03-02T10:44:58","modified_gmt":"2017-03-02T09:44:58","slug":"iz-neslisnega-v-slisno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16005","title":{"rendered":"Iz nesli\u0161nega v sli\u0161no"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Aaron Copland je bil ameri\u0161ki skladatelj, veliko ime glasbe 20. stoletja, tudi avtor ve\u010d del glasbene kritike. V sredini 20. stoletja objavi par knjig, v katerih ne omeni niti ene \u017eenske skladateljice. Takole argumentira: \u00bbVsakdo ve, da pomembni dose\u017eki \u017eenskih glasbenic kot vokalistk in instrumentalistk nimajo ustreznika v polju glasbene kompozicije. Ta zgodovina jalovih izdelkov je zbegala mnoge opazovalce. \u0160e bolj nerazlo\u017eljivo je, ko upo\u0161tevamo sloves \u017eenskih romanopisk in pesnic, slikark in oblikovalk. Je mo\u017eno, da obstaja v naravi muzikalne kreativnosti misteriozen element, ki te\u010de kontra naravi feminilnega uma?\u00ab<\/em><\/p>\n

V ta kontekst so vstopile Ethel Smyth, Germaine Tailleferre, Louise Talma, Vivian Fine, Ruth Anderson, Pauline Oliveros, Eliane Radigue, Delia Derbyshire, Annea Lockwood, Sorrel Hays, Elizabeth Phillips. In ne\u0161tete druge.<\/p>\n

Kdo so te \u017eenske, te slavne neznane<\/em>? Glasbenice, skladateljice, glasbene performerke, dirigentke, kompozitorke zvokov. Vse stojijo v modernisti\u010dni liniji komponiranja in uporabe zvoka. Vse predstavljajo spregledana jedra progresivne umetnosti 20. stoletja. Germaine Tailleferre pusti za sabo okrog sto petdeset kompozicij. Ethel Smyth samo v zadnjih \u0161tiridesetih letih \u017eivljenja napi\u0161e vsaj dvajset kompozicij. In pribli\u017eno deset knjig.<\/p>\n

\u010ce parafraziramo vpra\u0161anje umetnostne kriti\u010darke Linde Nochlin: ali je res, da v zgodovini ni bilo velikih skladateljic, je pa bilo mnogo velikih skladateljev?<\/em> Skladateljica Pauline Oliveros odgovori: \u00bb\u010ce \u017ee nimamo ‘velikih skladateljic’, dajmo poskrbeti, da jih ne bodo imeli za mo\u0161ke\u00ab<\/em>. In doda: “<\/em>dajmo se raje vpra\u0161ati o razmerah, znotraj katerih so glasbenice ustvarjale”.<\/em><\/p>\n

Natanko to stori Nina Dragi\u010devi\u0107 v knjigi \u00bbSlavne neznane\u00ab. \u00bbPetdeset kompozicij \u017eenskih skladateljic samo po sebi ne pomeni ni\u010d\u00ab<\/em>, napi\u0161e. \u00bbKaj je vsebina, dru\u017ebeno, politi\u010dno, kulturno ozadje te glasbe, pomeni vse. Tudi za prihodnost\u00ab.<\/em><\/p>\n

Knjiga je iz\u0161la leta 2016 pri zalo\u017ebi \u0160kuc<\/a>, v zbirki Vizibilija<\/a>, in je razdeljena na devet poglavij, skozi katera dobimo obilje prav tovrstnih, milo re\u010deno, razmer<\/em> in ozadij<\/em> o, drznem si re\u010di, v tem prostoru pred tem precej nepoznanih glasbenic. V tem prostoru se \u0161e ni pisalo o glasbenicah v klasi\u010dni ali avantgardni glasbi, muzikolo\u0161ka srenja<\/em> se, kot napi\u0161e Nina Dragi\u010devi\u0107, \u00bbposve\u010da drugim, to je, ne-Drugim\u00ab<\/em>. Lezbi\u010dnim in \u017eenskim skladateljicam se ne posve\u010da. Za ilustracijo \u0161e ena Ninina ugotovitev: \u00bbHiter pregled pribli\u017eno sedemdesetih tednov oddaje ‘Skladatelj tedna’ na tretjem programu nacionalnega radia vam bo pokazal natanko eno skladateljico, Barbaro Strozzi iz 17. stoletja\u00ab.<\/em><\/p>\n

Ninino delo je analiza spolne in seksualne razlike v glasbi. Je vpogled v pogoje in mo\u017enosti umetni\u0161kega delovanja glasbenic, je raziskovanje njihovega zvo\u010dnega izraza, tudi analiza tega, kako lahko specifi\u010dno \u017eivljenje pove\u017eemo s specifi\u010dnim zvo\u010denjem. Nina podrobno opisuje biografije glasbenic in njihove strategije pre\u017eivetja, oziroma, kot pravi, \u00bbstrategije pre\u017eivetja tistih, ki jih v bu\u010dnem svetu ni mogo\u010de sli\u0161ati\u00ab. \u00bbBiografije glasbenic nam omogo\u010dajo razumeti, kako so svoja \u017eivljenja reflektirale v delu, kako so jih pravzaprav do\u017eivljale, na kaj so v poskusih vstopa v javni prostor naletavale in zakaj jih \u0161e kar ni nikjer\u00ab.<\/em><\/p>\n

Eden od prese\u017ekov Ninine knjige je prikaz medsebojnih povezav umetnic, kar jasno izri\u0161e umetni\u0161ko skupnost, povezovanje intelektualne manj\u0161ine, \u00bbumetni\u0161ko in filozofsko somi\u0161ljeni\u0161tvo\u00ab<\/em>, tako nujno za umetni\u0161ko delovanje in predvsem pre\u017eivetje \u2013 za razliko od kli\u0161eja o umetni\u0161ki izolaciji in samosti. Pianistka Renata Borgatti je prijateljevala s slikarko Romaine Brooks, partnerico pisateljice in pesnice Natalie Barney. Skladateljica Ethel Smyth je ljubimkala z Virginio Woolf. Ruth Anderson in Annea Lockwood sta bili ljubimki. Pauline Oliveros je bila njuna prijateljica. Delia Derbyshire je delala z Yoko Ono. Album Lavender Jane Loves Women<\/em> iz leta 1979, \u00bbprvi album od, za in o lezbijkah\u00ab<\/em>, na katerem sodeluje tudi Alix Dobkin, soproducira Marylin Ries, sodelavka in partnerka Sorrel Hays. In tako naprej. Vse povezane, preko celotnega 20. stoletja. Ethel Smyth sodeluje s sufra\u017eetkami \u2013 a ta \u010das je edini, ko ne komponira. \u00bbToliko o urgentnosti stanja\u00ab<\/em>, pripomni Nina.<\/p>\n

A ne sre\u010dujejo se le v svojem \u010dasu, s svojimi sodobnicami, prijateljicami, ljubimkami, temve\u010d tudi referen\u010dno: Sorrel Hays napi\u0161e opero Mapiranje Venere<\/em>, v kateri se na Veneri sre\u010dajo Gertrude Stein, Simone de Beauvoir, Hildegard iz Bingna, Sapfo, Bella Abzug in \u0161e mnoge druge. Vivian Fine napi\u0161e opero \u017denske na vrtu<\/em>, kjer se sre\u010dajo Gertrude Stein, Isadora Duncan, Virginia Woolf in Emily Dickinson. Annea Lockwood pa v kompoziciji Se\u017eiganje klavirja<\/em> raje kar za\u017ege klavir, ta simbol salonske glasbe in me\u0161\u010danske dru\u017ebe. Ali pa ga postavi v barje, da se potopi. Vse to pa obenem \u0161iri, pi\u0161e Nina, kompozicijske horizonte.<\/p>\n

Knjiga je zato tudi filozofski traktat o samem zvoku. Nina vztrajno poziva, da je na\u0161a politi\u010dna obveza ukiniti razliko med glasbo in hrupom, med glasbo in zvokom. Zvo\u010dnost je v samem temelju sveta<\/em>, pravi, glasba je le zavestno, namensko kombiniranje zvokov, kot tak\u0161na pa je lahko u\u010dinkovito orodje oblasti, kajti oblast se izvaja prav z naborom, s selekcijo ustreznih kod, torej tudi glasbenih. Glasbo torej izvaja oblast.<\/p>\n

Toda izraz dru\u017ebenih razmerij mo\u010di oziroma oblasti je tudi ti\u0161ina oziroma molk \u2013 pa ne le molk o zgoraj navedenih glasbenicah, temve\u010d specifi\u010den avditorni izklop. Nina nadaljuje filozofsko razpravo o zvoku z analizo selektivnosti poslu\u0161anja in sli\u0161anega, tega, kaj je<\/em> sli\u0161ano, torej asimilirano v dru\u017ebeno okolje, in kaj je nesli\u0161no oziroma nesli\u0161ano, kajti to, kar je izpu\u0161\u010deno, kar je nesli\u0161ano, je dru\u017ebeno neza\u017eeleno. Bodisi same glasbenice bodisi dolo\u010deni zvoki: \u00bbNesli\u0161nost je\u00ab<\/em>, pi\u0161e Nina, \u00bbtemeljna taktika ohranjanja strukturnih neenakosti\u00ab<\/em>.<\/p>\n

Toda ta avditorni izklop<\/em> pomeni tudi odpoved celotnemu spektru glasbenih realnosti, ki so dru\u017ebene realnosti. Skladateljica Pauline Oliveros pravi temu zvo\u010dnemu okolju, tej celostni zvo\u010dni strukturi dru\u017ebe \u00bbveli\u010dastna kompozicija\u00ab<\/em>. In to zvo\u010dno okolje, ki nas obdaja, je umetnost, in to umetnost nam v svojih kompozicijah prina\u0161a mnogo omenjenih glasbenic. To so kompozicije, ki nesli\u0161no pripeljejo v sli\u0161no.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vabljene in vabljeni k branju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

o knjigi Nine Dragi\u010devi\u0107 \u00bbSlavne neznane\u00ab<\/p>\n","protected":false},"author":88917,"featured_media":16006,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-16005","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16005","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88917"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16005"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16005\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16007,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16005\/revisions\/16007"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16006"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16005"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16005"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16005"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}