{"id":16086,"date":"2017-03-31T08:59:14","date_gmt":"2017-03-31T06:59:14","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16086"},"modified":"2017-03-31T09:05:47","modified_gmt":"2017-03-31T07:05:47","slug":"bob-dylan-triplicate-sony-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16086","title":{"rendered":"Bob Dylan \u2013 Triplicate (Sony, 2017)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Bob Dylan se je s pri\u010dujo\u010dim trojnim albumom standardov v se\u0161tevku s predhodnima dvema plo\u0161\u010dama, Shadows In The Night<\/em> (2015) in Fallen Angels <\/em>(2016), pribli\u017eal podobnim projektom nekaterih velikih pevskih imen, denimo Elle Fitzgerald, ki je svoj\u010das na\u010drtno snemala tovrstne songbooke. \u017de od prve tozadevne plo\u0161\u010de pred dvema letoma se govori o Dylanovi obsedenosti s Sinatro, a to smo \u017ee vedeli \u2013 \u017ee dolgo. Pa vendar Dylanova zgodba s standardi ni vezana nujno na Franka; na doti\u010dnem troj\u010dku se je potrudil, da v spomin prikli\u010de denimo tudi Jimmyja Duranteja (As Time Goes By<\/em>), Billie Holiday (Stormy Weather<\/em>) in Tonyja Bennetta (The Best Is Yet To Come<\/em>). In tuhtanja o tem, ali aktualni Nobelov nagrajenec s svojim aspektom zgodovine ameri\u0161ke popularne glasbe kupuje \u010das za nova avtorska dela ali ne, so popolnoma brezplodna. Dylan preprosto po\u010dne, kar ho\u010de. In \u010de bo po pri\u010dujo\u010dem troj\u010dku izdal denimo \u0161estorni tribute to Billie Holiday, bo to storil in za tem tudi stal, ne glede na vpra\u0161ujo\u010de poglede in kritike.<\/p>\n

Zanimivo je, da so domala vse vnaprej\u0161nje prve kritike in recenzije nove trojne izdaje (uradni izid je 31. mrec 2017) vsej stv\u00e1ri o\u010ditale na\u010deloma zgolj … prenasi\u010denost s standardi. Kar je seveda argument, tak, ki ga ne prezrejo niti najve\u010dji feni \u2013 da imajo dve plo\u0161\u010di standardov dovolj in da ne potrebujejo \u0161e treh. A vsi so si enotni, da je Dylan delo (spet) opravil dobro. Manj zvezdic, to\u010dk, pik itd. je torej v resnici dobil zgolj zaradi \u00bbdeja vu\u00ab, ker zgodbo, \u010de\u0161, ponavlja. Povsod pi\u0161ejo, da so aran\u017emaji odli\u010dni, bend tudi, Dylanovo petje tudi … Samo preve\u010d<\/em> je \u017ee predelav, dodajo, od Nobelovca bi vendar pri\u010dakovali, da upravi\u010denost za nagrado zdaj potrdi z novo avtorsko umetnino. Jebite se, jim sporo\u010da Dylan.<\/p>\n

Dylanu ni treba ni\u010desar potrjevati. Tudi \u010de bi izdal zgolj tiste tri albume v letih 1965 in 66, tiste tri znamenite plo\u0161\u010de, ki so rokenrolu prvi\u010d po pokojnem Chucku Berryju, prvi\u010d in dokon\u010dno, prislu\u017eile \u0161e intelekt, bi si Nobelovo nagrado za knji\u017eevnost zaslu\u017eil, pa tudi tisti Quills, Pulitzerja in tako naprej. A naredil je \u0161e (med drugim) Blood On The Tracks, Oh Mercy<\/em> in niz mojstrovin v obdobju med 1997 in 2012, s katerim je po izku\u0161njah, avtorski \u0161irini in interpretativni izraznosti celo prekosil tisti davni troj\u010dek. O\u010ditali so mu, da krade od drugih \u2013 tisti, ki \u0161e niso sli\u0161ali za intertekstualnost. Seveda je to po\u010del, a Dylanove \u00bbkraje\u00ab so vedno imele avtorski in \u0161ir\u0161i zgodovinski kontekst, \u010demur pravimo literarni postopek in namesto obi\u010dajnega plagiata naredi prese\u017eno intertekstualno avtorsko besedilo. \u010ce je avtor dovolj sposoben. In Dylanove avtorske sposobnosti so se \u017ee davno potrdile. Zdaj pa je za vse tiste, ki trdijo, da ne zna peti, posnel \u0161e dvainpetdeset standardov. In jim \u017ee spet sporo\u010dil, kar smo zapisali na koncu prej\u0161njega odstavka. Taisto, kar sporo\u010da \u017ee od konca \u0161estdesetih, ko je posnel Self-Portrait. <\/em>In med letoma 1979 in 1981, ko je snemal (avtorske) nabo\u017ene pesmi. In v zgodnjih devetdesetih, ko je pod taktirko Dona Wasa in s pomo\u010djo (med drugim) Slasha in Eltona Johna posnel imeniten intertekstualni album Under The Red Sky<\/em> na podlagi otro\u0161kih iz\u0161tevank, ko so vsi mislili, da bo naredil \u0161e en Oh Mercy. <\/em>In potem 2009, ko je iz rokava naenkrat potegnil bo\u017ei\u010dni album in pel Here Comes Santa Claus<\/em>. Se odli\u010dno zabaval in spet pokazal sredinec.<\/p>\n

A \u010de ste poslu\u0161ali njegovo radijsko oddajo<\/a>, potem veste: tudi teh pet plo\u0161\u010d standardov je moral posneti. Morda jih je preve\u010d in morda upamo, da bo zdaj nehal s tem, a pri\u0161le so organsko, kot zaklju\u010dek nekega poglavja, ki se je za\u010delo okrog 2001 s plo\u0161\u010do Love And Theft.<\/em> Iz interpretacij in pristopa k pesmim je jasno, kako zelo Dylan spo\u0161tuje to zapu\u0161\u010dino, tinpanalleyjevsko zgodovino, ki jo je sam pomagal razstreliti tam nekje okrog 1963. A to spet ni \u010disto res: v njegovih avtorskih pesmih je tinpanalleyjevstvo ostalo nadvse \u017eivo, tako ali druga\u010de. In na novi trojni albumski izdaji, brezhibno odpeti in odigrani, se je potrudil in izbrane standarde tematsko uredil po posameznih plo\u0161\u010dah: prva plo\u0161\u010da \u2013 ‘Til The Sun Goes Down<\/em>, druga \u2013 Devil Dolls<\/em> in tretja \u2013 Comin’ Home Late. <\/em>Naslovi so dovolj zgovorni. In ko proti koncu tretje plo\u0161\u010de poje Stardust<\/em>, zveni bolj \u00bb\u010dlove\u0161ki\u00ab kot kdajkoli prej. Star bo 76 let in te pesmi lahko kon\u010dno poje zares prepri\u010dljivo. Bubl\u00e9 in podobni salonski taborniki ob njem in denimo Bennettu, ki iz stare garde \u0161e vedno vitalno brani barve \u00bbameri\u0161ke knjige pesmi\u00ab, lahko kar odnehajo. Bi si \u017eeleli, da bi, ker so obligatorni sredinec \u017ee dobili.<\/p>\n

 <\/p>\n