![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Filmska_glasba_MR-471x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Neumorni teoretik filma in filmske glasbe, vsestranski glasbeni ustvarjalec, plodoviti pisec, predavatelj in nenazadnje dolgoletni sodelavec in \u010dlan uredni\u0161tva Nove Muske<\/a> (in pred njo revije Muska) dr. Mitja Reichenberg<\/em> nas je razveselil z novim dose\u017ekom \u2013 knjigo z jasnim, nedvoumnim ter kratkim in jedrnatim naslovom Filmska glasba<\/a><\/em>, ki je konec leta 2016 iz\u0161la pri zalo\u017ebi Mladinska knjiga in bo seveda razveselila vse ljubitelje filmske umetnosti in glasbe, ki jo pravzaprav spremlja \u017ee od vsega za\u010detka.<\/p>\n Reichenberg, ki ga kljub vsemu poznamo predvsem po bolj poglobljeni literaturi, namenjeni bolj specifi\u010dnemu krogu bralcev, za katere avtor s svojim slogom in credom pisanja domneva in od njih pri\u010dakuje, da so dobro podkovani tudi vsaj v osnovah filmske in glasbene teorije, se je tokrat odlo\u010dil, da bo pripravil kronolo\u0161ki pregled filmske glasbe od njenih zametkov v za\u010detku 20. stoletja vse do dana\u0161njih dni in material predstavil tako, da bo namenjen in dostopen naj\u0161ir\u0161emu krogu bralcev. To je bil prejkone \u0161e dodaten (ali morda celo glavni) argument, da je idejo o knji\u017enem delu, ki je na tr\u017ei\u0161\u010du takoreko\u010d unikat, podprla na\u0161a najve\u010dja in najbolj ugledna zalo\u017eba Mladinska knjiga, v povezavi s tem pa je verjetno pri\u0161lo tudi do “glasbenih prilog” knjige v obliki dveh CD plo\u0161\u010d, o katerih ve\u010d nekoliko pozneje.<\/p>\n Obse\u017ena monografija tokrat ve\u010djega, skoraj A4 formata, v trdi vezavi in s skoraj 250 stranmi se za\u010dne s konciznim uvodom in razlago osnovnih pojmov (glasba, film, filmski format, dol\u017eina filma, zgodnji film, nemi film, zvo\u010dni film, seznam filmskih \u017eanrov …); sledi pregled filmov in glasbe po desetletjih tako ali druga\u010de omenjenih in\/ali predstavljenih med 400 in 450 filmov iz 120-letnega obdobja 1895\u20132015. Izjemno pomembna in nespregledljiva je v knjigi zelo atraktivna vloga slikovnega materiala, ki ga predstavljajo izvirni filmski plakati, ki so napovedovali posamezne filme in zavzemajo zgornjo polovico takoreko\u010d vsake strani v knjigi, nekateri pa so tudi celostranski.<\/p>\n Reichenberg se v besedilu neprestano jasno sklicuje in s tem bralca usmerja na poslu\u0161anje posnetkov s prilo\u017eenih plo\u0161\u010d, katerih ilustrativnost in zgovornost seveda najbolj pride do izraza ravno ob avtorjevem spremljajo\u010dem razmi\u0161ljanju. Pri tem \u2013 zanimivo \u2013 ne upo\u0161teva sicer\u0161njega principa kronolo\u0161kosti, saj so nekateri, \u010de ne celo vsi glasbeni primeri namre\u010d omenjeni po ve\u010dkrat in tudi v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih, ki jih knjiga pokriva. Preplet bralno-slu\u0161nega gradiva in njegova vsebinskost sta tako \u0161e bogatej\u0161a in bolj temeljita.<\/p>\n Po pregledu dekad svetovne glasbene ustvarjalnosti za film sledi \u0161e poglavje z zgovornim naslovom Kratka zgodovina slovenske filmske glasbe<\/em>. Tu pregled obsega obdobje med letoma 1948 (prvi omenjeni film je seveda kultna vojna drama Na svoji zemlji<\/em> z glasbo Marjana Kozine) in 2015, poglavje pa je \u0161e posebej dragoceno ob dejstvu, da slovenska filmskoglasbena ustvarjalnost \u0161e ni bila sistemati\u010dno in kronolo\u0161ko obdelana in razdelana v obliki, ki bi bila dostopna naj\u0161ir\u0161i javnosti. Slovenski film je zastopan tudi s \u0161estimi avdio posnetki.<\/p>\n Naposled sledi \u0161e seznam posnetkov na obeh CD-jih, od katerih je vsak na kratko komentiran in opremljen s sliko skladatelja in \u010disto na koncu \u0161e trije pomembni seznami: (1) vseh skladateljev, omenjenih v knjigi, med katerimi so seveda tudi klasi\u010dni skladatelji, npr. Beethoven, Mozart, Wagner in Bach, ki se jim za \u017eivljenja seveda \u0161e sanjalo ni, da bo \u010dlovek kdaj odkril film in pozneje v njem celo redno uporabljal njihovo glasbo), (2) vseh v knjigi omenjenih filmov in (3) vsebina obeh prilo\u017eenih plo\u0161\u010d s kolofonom o snemanju in naslovi ter minuta\u017eo posnetih skladb.<\/p>\n Omenjeni plo\u0161\u010di izvrstno zaokro\u017eita multimedijsko do\u017eivetje knjige in sta napolnjeni s posnetki samih legendarnih filmskoglasbenih t\u00e9m, ki obsegajo 35 filmov od leta 1940 (Morski orel<\/em>, Erich Wolfgang Korngold) do leta 2013 (Gravitacija<\/em>, Steven Price) oz. celo 2015 (glavni t\u00e9mi iz filmov o Jamesu Bondu<\/em> in Vojne zvezd<\/em>, ki sta v vseh filmih omenjenih fran\u0161iz enaki); skupno je na njiju za ve\u010d kot dve uri glasbe. Pri nekaterih skladbah so sodelovali tudi solisti iz vrst orkestra, koncertni mojster orkestra pa je bil (in je \u0161e vedno) Matej Av\u0161i\u010d<\/em>, ki je sicer kot prvi violinist redno zaposlen v orkestru SNG Opera in balet Ljubljana. Plo\u0161\u010di torej pokrivata izjemno obdobje treh \u010detrtin stoletja oz. 75-letni presek dolgoletne zgodovine filmske glasbe, vse izvedbe pa je v \u017eivo odigral in posnel Simfoni\u010dni orkester Cantabile<\/a><\/em>, pod vodstvom umetni\u0161kega vodje in dirigenta Marjana Grdadolnika<\/em>. Orkester, ki sicer deluje \u0161ele dobrih pet let, je v \u0161ir\u0161em slovenskem prostoru postal znan predvsem s sodelovanjem na odmevni vseslovenski koncertni turneji z Galom Gjurinom (o kateri je bil posnet TV-dokumentarec<\/a> in izdana dvojna CD plo\u0161\u010da<\/a>) in njegovo spremljevalno glasbeno karavano, ter po vsakoletnih razprodanih in odmevnih gala bo\u017ei\u010dno-novoletnih koncertih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Glede na to, da gre dejansko za ljubiteljski \u2013 neprofesionalni orkester, je popolnoma jasno, da je bilo snemanje 35 najve\u010djih filmskih partitur zgodovine za mlade umetnike pravi podvig \u2013 in naposled odli\u010dno opravljena naloga, saj na posnetkih lahko sli\u0161imo, da so glasbeniki orkestra premogli hvalevredno mladostno energijo, visoko stopnjo glasbene profesionalnosti, zagnanost in okretnost, da je bilo obse\u017een in zahteven material mogo\u010de dobro in kakovostno posneti.<\/p>\n Nekateri posnetki bi bili predvsem z izvedbeno-tehni\u010dnega vidika resda lahko tudi bolj\u0161i, a za amaterski orkester je tako obse\u017een projekt vsekakor predstavljal velik izziv (filmska glasba je namre\u010d za igranje praviloma zelo zahtevna in terja tudi obse\u017een izvajalski aparat) in hkrati izkaz velikega zaupanja s strani avtorja in Mladinske knjige. Izjemno in pri nas oz. za na\u0161e razmere nepri\u010dakovano, a zelo razveseljivo pa je pravzaprav osnovno dejstvo, da sta bila avtor in zalo\u017eba za snemanje pripravljena anga\u017eirati nepoklicni in po starosti mlad, takoreko\u010d mladinski orkester, nakupiti izvirni notni material (ki glede na \u0161tevilo posnetih skladb in njihove skladatelje nikakor ni mogel biti poceni), financirati profesionalno izvedeno in producirano snemanje in prevzeti odgovornost za izid celotnega projekta tudi z orkestrsko-izvedbene plati.<\/p>\n S knjigo Filmska glasba<\/em> smo brez sence dvoma dobili kvintesencialen vademekum in nepogre\u0161ljiv priro\u010dnik, ki bo v veliko veselje vsakemu filmofilu in ljubitelju filmske glasbe, saj z iz\u010drpnostjo in bogastvom informacij, ki jih nudi, spada ob vsako doma\u010do videoteko in\/ali zbirko filmske glasbe, pa tudi v dru\u017ebo vsakega televizorja oz. katerekoli druge bolj ali manj pametne naprave, ki jo morda uporabljate v namen u\u017eivanja v filmski umetnosti. Med in po branju knjige priporo\u010dam predvsem razmi\u0161ljanje o “dilemi”, ali boste v prihodnje filme zgolj gledali, ali pa morda vendarle oz. predvsem tudi poslu\u0161ali <\/strong>in sli\u0161ali<\/strong>? Vpra\u0161anje je seveda retori\u010dno. Mitja Reichenberg Strikes Back!<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kvintesencialen vademekum <\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16142,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-16140","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16140","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16140"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16140\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16144,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16140\/revisions\/16144"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16142"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16140"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16140"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16140"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/MG_FG-primer-600x450.jpg\")
<\/p>\n