{"id":16236,"date":"2017-05-16T04:54:16","date_gmt":"2017-05-16T02:54:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16236"},"modified":"2017-05-30T16:59:14","modified_gmt":"2017-05-30T14:59:14","slug":"sedem-iii-karine-polwart-6","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16236","title":{"rendered":"SEDEM III &#8211; KARINE POLWART (6)"},"content":{"rendered":"<figure id=\"attachment_16237\" aria-describedby=\"caption-attachment-16237\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=16237\" rel=\"attachment wp-att-16237\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-16237\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-NASLOVKA-by-Reed-Ingram-Weir-600x399.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"399\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-NASLOVKA-by-Reed-Ingram-Weir-600x399.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-NASLOVKA-by-Reed-Ingram-Weir-1024x682.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-NASLOVKA-by-Reed-Ingram-Weir-768x511.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-NASLOVKA-by-Reed-Ingram-Weir-1536x1022.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-NASLOVKA-by-Reed-Ingram-Weir.jpg 1600w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-16237\" class=\"wp-caption-text\">foto: Reed Ingram Weir<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. \u0160esti\u010d v novi, tretji sezoni.<\/em><\/p>\n<p>Danes najprepoznavnej\u0161o \u0161kotsko kantavtorico, pa tudi esejistko, skladateljico, pisateljico in aktivistko <a href=\"https:\/\/www.karinepolwart.com\">Karine Polwart<\/a> sem spoznala pred dvajsetimi leti. Takrat nisem niti slutila, da se bosta najini \u017eivljenji kasneje prepletli tako na ustvarjalen kot tudi na prijateljski, da ne re\u010dem sestrski na\u010din. Tega nisem vedela niti pred \u0161tirinajstimi leti, ko sem se tik pred izidom njenega samostojnega prvenca, ki jo je z BBC-jevima nagradama za najbolj\u0161o pesem in najbolj\u0161o mlado glasbenico naslednje leto izstrelil v orbito znanih britanskih folk pevk in pevcev, z njo pogovarjala za Musko (\u0161t. 9-10, 2003).<\/p>\n<p>Na svoji dosedanji glasbeni poti je izdala pet albumov, sodelovala skorajda z vsemi glasbeniki\/icami na \u0161kotski folk sceni in v sorodnih \u017eanrskih okoljih\u00a0(jazz, indie, pop), pa tudi s \u0161tevilnimi literati\/injami, gledali\u0161\u010dniki\/icami, animatorji\/kami, znanstveniki\/icami, filmarji\/kami in drugimi zanimivimi ljudmi. Kot pevka, kitaristka, svetovalka in zaupnica je sodelovala tudi na mojem albumu <a href=\"http:\/\/www.katarina-dejan.com\/hbd-sl\">Hope\u2019s Beautiful Daughters<\/a> ter mu dala ime.<\/p>\n<p>Je izjemno pronicljiva sogovornica in tenko\u010dutna ustvarjalka, ki je vpisan doktorat iz filozofije in delo v organizaciji, ki se ukvarja s prepre\u010devanjem\u00a0nasilja nad \u017eenskami, v svojih poznih dvajsetih letih zamenjala za glasbeno kariero, a njen socialni \u010dut in ontolo\u0161ko motrenje svetov zunaj in v nas \u0161e vedno mo\u010dno odzvanja v njenih pesmih in pisanju,\u00a0pa najsi poje o Donaldu Trumpu (Cover Your Eyes, glej spodaj),\u00a0\u010dapljah ali o hi\u0161i, v kateri je vzgajala otroke.<\/p>\n<p>V zadnjem letu je na edinbur\u0161kem festivalu Fringe gostovala z lastno gledali\u0161ko-glasbeno predstavo <em><a href=\"https:\/\/windresistance.wordpress.com\">Wind Resistance<\/a> (Upor vetru),<\/em> ki je bila razprodana vseh \u0161tirinajst ponovitev, skupaj z devetimi folk glasbenicami iz celega otoka pa je sodelovala pri odmevnem projektu <em><a href=\"https:\/\/www.songsofseparation.co.uk\">Songs of Separation<\/a> (Pesmi lo\u010ditve),<\/em> ki je bil pred dobrim\u00a0mesecem dni okronan za\u00a0folk album leta na podelitvi BBC-jevih nagrad Folk Awards. \u00bbGre za pesmi, ki govorijo o lo\u010denosti ljudi od naravnega okolja in dedi\u0161\u010dine prednikov, vse bolj hrome\u010di rev\u0161\u010dini in vzrokih\u00a0za dana\u0161nje migracije in izgnanstva,\u00ab pravi Karine.<\/p>\n<p>V svojih pesmih postavlja spominska obele\u017eja \u010dlove\u0161kemu trpljenju, bole\u010dini, upanju, ranljivosti in so\u010dutju. Skoznje nas u\u010di o po\u010dlove\u010devanju, ki je v nenehnem nastajanju\u00a0in hkrati v nenehni nevarnosti, da se raz\u010dlove\u010di. V iskanju, raziskovanju in upevanju tega krhkega ravnovesja je Karinina izpovedna mo\u010d naravnost impozantna.<\/p>\n<figure id=\"attachment_16238\" aria-describedby=\"caption-attachment-16238\" style=\"width: 399px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=16238\" rel=\"attachment wp-att-16238\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-16238\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Reed-Ingram-Weir-399x600.jpg\" alt=\"\" width=\"399\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Reed-Ingram-Weir-399x600.jpg 399w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Reed-Ingram-Weir-682x1024.jpg 682w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Reed-Ingram-Weir-768x1154.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Reed-Ingram-Weir-1022x1536.jpg 1022w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Reed-Ingram-Weir.jpg 1065w\" sizes=\"auto, (max-width: 399px) 100vw, 399px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-16238\" class=\"wp-caption-text\">foto: Reed Ingram Weir<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>ENA Moj prvi spomin nate je spomin na mlado, zelo srame\u017eljivo Karine, ki je avgusta 1997, v \u010dasu edinbur\u0161kega festivala Fringe, skrivaj stopila v \u00a0folk klub Royal Oak in za\u010darala vse prisotne s svojim sijo\u010dim, toplim, drhte\u010dim glasom in nato izginila v no\u010d. Cel svet ali vsaj dva sta se zgodila v teh dvajsetih letih, odkar sem te prvi\u010d videla. Ta glas je medtem pridobil na te\u017enosti, gostoti, substanci, mehki mo\u010di in nadzoru. Kaj se je zgodilo v tem obdobju? Na kak\u0161ne na\u010dine tvoj tedanji glas komunicira z glasom in glasovi, s katerimi \u017eivi\u0161 danes? Je to del procesa iskanja glasu? Ali lahko glas resni\u010dno najdemo ali je nemara vedno v\u00a0procesu postajanja?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Prepoznala sem se v tem opisu nervoznega mladega dekleta, ki je pri\u0161la v bar in zapela. Za to je morala zbrati pogum, saj je bila zelo srame\u017eljiva in vsaki\u010d, ko jo je nekdo ogovoril, ji je obraz (in vrat) zalila rde\u010dica. A petje je medtem zanjo postalo transformativno. Ko pojem, se po\u010dutim varno, tudi \u010de stojim pred veliko mno\u017eico. Veliko bolj zastra\u0161ujo\u010de je stopiti med neznane ljudi na kak\u0161ni zabavi, ali na kak\u0161nem dogodku za navezovanje poslovnih stikov\u2026 Petje je na\u010din povezovanja z ljudmi, pritegnitev pozornosti nase in hkrati drugega k drugemu. Prej kot nekaj veli\u010dastnega ali atletskega, je petje oblika intimnosti. Gre za povezovanje, za to, kako odpreti bole\u010de, zahtevne, negotove stvari na na\u010din, ki odpira moj ne\u017eni del \u2013 \u010dustven, ranljiv, v drobovju\u00a0 \u2013 s tem istim ne\u017enim delom v drugih ljudeh. To kraljestvo pesmi, zgodb in emocionalnih resnic je bistven del moje komunikacije.<\/p>\n<p>Glede iskanja glasu pa mislim, da sem vedno imela mo\u010dno \u017eeljo po artikulaciji poslanstva ali namena, predvsem zase. Mnogo mojih zanimanj \u2013 od \u017eivljenja \u017eensk, vzrokov za nasilje, narave mo\u010di, krmarjenja med negotovostmi \u2013 je prisotnih \u017ee od otro\u0161tva in skozi spreminjanja lastne profesionalne identitete \u2013 od u\u010diteljice filozofije, borke za otrokove pravice, ter kot glasbenice in pisateljice. Sumim, da bi bila v nekem drugem \u010dasu in prostoru nekdo, ki bi lahko povzro\u010dil nenamerno kolonialisti\u010dno razdejanje pod pretvezo evangelizma. Ta pravi\u010dni\u0161ki del sebe moram \u0161e raziskati.<\/p>\n<p>Moje \u017eivljenje je seveda vse, kar je pri\u0161lo med takrat in zdaj. \u017divljenje je ve\u010dno postajanje. Vedno nove globine sebe in drugih odkrivam prav skozi razmerja in zveze, skozi njihov razvoj in izgubo, kot mati, partnerka, biv\u0161a partnerka, kot h\u010di in prijateljica. Pod povr\u0161jem je vedno nekaj ve\u010d. Kopljem po teh skritih prostorih lastnega \u017eivljenja in sveta na splo\u0161no. Vsak temu ni naklonjen. A to je moj dom.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Karine Polwart - Cover Your Eyes. Shrewsbury Folk Festival 2012\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/ELeZmPDdFPE?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><strong><em>DVE Nick Cave takole opi\u0161e proces pisanja pesmi (songwriting): \u00bbPri pisanju pesmi je bistvena stvar kontrapunkt. S soo\u010danjem dveh povsem razli\u010dnih podob vidi\u0161, v katero smer letijo iskre. Kot da bi v neko sobo postavil otroka in, denimo, mongolskega psihopata, se usedel in opazoval, kaj se bo zgodilo. Potem po\u0161lje\u0161 tja klovna na triciklu, zopet opazuje\u0161 in \u010daka\u0161. In \u010de to ni dovolj, ustreli\u0161 klovna.\u00ab Koliko klovnov pa si ustrelila ti? No, \u0161alo na stran, kako proces pisanja pesmi izgleda v tvojem primeru? <\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ha, to je pa \u010disto nickcaveovska izjava, kajne? Zelo rada imam njegove pesmi, tip je velikan. O svojih pesmih razmi\u0161ljam bolj kot o krajinah, ki jih deloma konstruiram sama, a so po drugi strani tudi zelo misteriozne. Te krajine so soni\u010dne in harmoni\u010dne, pa hkrati sestavljene iz konkretnih podob in besed. Lahko se potepam po teh prostorih, ki so napol ustvarjeni in se v njih izgubim. Na ta na\u010din lahko opazim in raziskujem stvari, ki jih prej nisem videla ali sli\u0161ala. Morda je to podobno tistemu, o \u010demer govori Cave v svoji burleskni viziji ustvarjanja pesmi.<\/p>\n<p>Zame je lahko pesem tudi zemljevid. V zadnjem \u010dasu me zanimajo pesmi s posebnimi oblikami, namenske pesmi. Nick Cave, na primer, pogosto poje s prero\u0161kim, sve\u010deni\u0161kim glasom. Njegove pesmi zato v meni odzvanjajo kot himne ali pridige. Ravnokar sem napisala nekaj pesmi za svoj novi album. V njih se znajdejo tudi sekularni blagoslovi in ma\u0161a, uspavanka in urok. U\u017eivam v pisanju zelo specifi\u010dnih pesemskih oblik.<strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>TRI \u00bbKo sem odra\u0161\u010dala in je bilo \u017eivljenje neprijetno, sem si obraz prekrila s knjigo kot s kisikovo masko. Pisateljica sem postala zato, ker si ho\u010dem zagotoviti dovolj\u0161nje zaloge zraka\u00ab (Jeanette Winterson). Morda se nekaterim to zdi precej samov\u0161e\u010den razlog postati pisatelj\/ica, ampak ali ni pisanje in ustvarjanje glasbe ravno to \u2013 zagotavljanje zalog zraka, \u010diste svobode diha, transformacije banalnega in vsakdanjega v nekaj pomenljivega in obstojnega, v prvi vrsti za ustvarjalca\/ko samega\/samo? Po drugi strani pa je vsaka oblika umetni\u0161ke komunikacije \u0161e vedno komunikacija, neke vrste ob\u010destvenost, celo obhajilnost. Poskus grajenja skupnosti ne le skozi popisano stran ali note, ampak tudi skozi prazno stran in ti\u0161ino. Kak\u0161no vlogo v tvojem ustvarjanju igrata ti\u0161ina in prazna stran?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ker sem brala Wintersonovo, razumem, zakaj je tako doumela pisanje. A ko si sama sku\u0161am zagotoviti dovolj\u0161nje zaloge zraka, je to bolj v pragmati\u010dnem smislu, kot to po\u010dnejo stevardese na letalih \u2013 najprej si sam nadeni masko, sicer drugim ne bo\u0161 koristen. Mislim, da me najbolj zanima zrak, ki ga dihamo, ker je skupen vsem nam, umetnost kot oblika komunikacije in povezanosti. Prav zato mi folk glasba predstavlja hranljivi vir. V\u0161e\u010d mi je tudi ideja obhajilnosti. Nisem religiozna, zato mi glasba, \u0161e posebej pesmi, ki se pojejo skupnostno, predstavlja prostor, kjer do\u017eivljam to globoko obhajilnost z drugimi. La\u010dna sem tega ob\u010dutka.<\/p>\n<p>Prav tako me zanima bardska tradicija poetov in glasbenikov v slu\u017ebi skupnosti. Morda zveni domi\u0161ljavo, a to namero nosim v sebi. S tem v mislih sem letos pozimi napisala pesem <em>I Burn But I am Not Consumed<\/em> <em>(Gorim, a nisem uni\u010den) <\/em>za orkester, v kateri predsednika Trumpa naslavljajo stara gorovja in kamni otoka Lewis v \u0161kotskih Hebridih, kjer je bila rojena njegova mati Mary Anne Macleod. V tej pesmi (ki jo lahko sli\u0161ite <a href=\"http:\/\/www.bbc.co.uk\/programmes\/p04q5cmf\">tule<\/a>) sem zavestno prevzela paternalisti\u010den, elementaren, bardski ton.<\/p>\n<p>Kar se ti\u010de ti\u0161ine in prazne strani, me kot pisateljico in glasbenico fascinira vmesni prostor; tisto, kar ni izre\u010deno. Zame je v komunikaciji skozi pesmi in z drugimi najpomembnej\u0161e odpiranje in ne zapiranje mo\u017enosti. No\u010dem biti vedno povsem razumjiva. V\u010dasih mi je pomembnej\u0161e, da ljudje razumejo kontekst mojih pesmi. Zato vse ve\u010d pozornosti posve\u010dam zgodbam, ki jih spremljajo pesmi; zgodbam kot nekak\u0161nim posodam za pesmi. A prav tako me gane tisto, kar o\u017eivi v poslu\u0161alcu in \u010desar ne morem predvideti. Rada vidim, da je pesem odprta brezkon\u010dnim interpretacijam.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Songs of Separation - Echo Mocks The Corncrake\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/HXX-iEYFQG4?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><strong><em>\u0160TIRI Preden si postala profesionalna glasbenica, si \u0161tudirala flozofijo in delala v Women\u2019s Aid, organizaciji, ki nudi pomo\u010d \u017eenskam, \u017ertvam doma\u010dega nasilja. Kljub \u0161tevilnim poskusom odprave fizi\u010dnega in verbalnega nasilja nad \u017eenskami, mizoginije in seksizma v zadnjih sto letih, je patriarhalna ideologija \u0161e vedno<\/em><\/strong><strong><em>\u00a0\u017eiva in \u0161e kako prisotna. Posebno skrb vzbuja \u017eensko mahanje z zastavo partiarhata (tudi nekatere politi\u010dne voditeljice jo vihtijo). Kaj nam to pove? <\/em><\/strong><strong><em>Poleg tega je glasbeni posel\u00a0\u0161e vedno mo\u0161ki svet, v katerem raznotere vloge \u017eensk\u00a0(razen tradicionalne objektifikacije pevk ter vloge asistentk mo\u0161kim) do danes niso ustrezno nagovorjene in raziskane. Folk scena, ki je tvoj glasbeni domicil, se zdi v tem smislu bolj demokrati\u010dna. S kak\u0161nimi te\u017eavami (in morda privilegiji) se soo\u010dajo \u017eenske na britanski folk sceni? <\/em><\/strong><strong><em>Si mati dveh otrok, ki je bila pogosto na turnejah. Kako to izgleda zate in za druge mlade mamice, ki nastopajo\u00a0po Veliki Britaniji in tudi v tujini?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Da, patriarhat je \u0161e kako \u017eiv, in celo zdi se, da se veli\u010dastno krepi. Te\u017eko si predstavljamo Thereso May ali Marie Le Pen kot borki za enakopravnost ali kakr\u0161enkoli napredek. Poglavitna sprememba v moji perspektivi feministke v zadnjih dvajsetih letih je spoznanje, kako \u0161kodljiv je pravzaprav patriarhat za intimnost in dobrobit mo\u0161kih in de\u010dkov, kot tudi \u017eensk in pun\u010dk. To je gotovo povezano z dejstvom, da sem mama desetletnemu fantu in skrbi me, v kak\u0161en svet bo zrastel. Kot mama se zgrozim ob misli na spletni svet brezbri\u017ene mizoginije in pornografije, kot tudi ob slavljenju staro\u0161olskega posmehovanja, pohote in dominantne maskulinosti v politi\u010dnih in korporativnih krogih. To je \u017ealitev tega, kar lahko mo\u0161ki so.<\/p>\n<p>Britanska\/\u0161kotska folk scena je bolj egalitarna od drugih. Nedvomno je na tej sceni veliko pomembnih umetnic, sploh pevk in violinist. A zanimivo se mi zdi (in to je bolj opa\u017eanje kot stali\u0161\u010de), koliko teh umetnic ima simbioti\u010dno ustvarjalno razmerje z mo\u0161kimi producenti, tonci in glasbeniki, ki so hkrati tudi njihovi partnerji. To deloma pripomore k pre\u017eivetju mnogih umetnic, \u0161e posebej tistih, ki so hkrati tudi mame, v primeru prepoznavnih mo\u0161kih solo artistov pa temu ni tako.<\/p>\n<p>Menim, da je glasbeni marketing \u00bblu\u0161tkanih pun\u010dk\u00ab verjetno manj raz\u0161irjen in izrazit v folk glasbi kot v mainstreamu, saj ne gre za glasbeno kulturo, v kateri bi dominiral kult mladosti, dolpoteg singlic, internetnega predvajanja ali videov. \u017divo izvajanje je \u0161e vedno srce scene, v kateri nekaj \u0161tejejo starost, zrelost in ve\u0161\u010dine. Preferira se izvajalce\/ke, ki so ve\u0161\u010di komunikacije z ob\u010dinstvom tudi na verbalni ravni. Velikokrat je torej zelo pomembno prav to, da si pristen in dostopen ljudem.<\/p>\n<p>\u0160e vedno pa relativno malo \u017eensk producira svoje delo ali zavzema vodilne polo\u017eaje v obse\u017enih projektih. Mladi, testosterona polni mo\u0161ki bendi, dominirajo med festivalskimi zasedbami. A obstaja tudi zdrava in \u017eivahna <a href=\"http:\/\/www.tracscotland.org\/traditional-music-forum\/news\/gender-gap-in-folk-music-reflections-from-1980s\">debata<\/a> o spolnih vlogah in zastopanosti obeh spolov na \u0161kotski folk sceni.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Death of Queen Jane Karine Polwart (child 170)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/V-FUfbMGwqQ?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Kot samska mati dveh otrok si te\u017eko privo\u0161\u010dim biti na poti, zato so moje turneje redko dalj\u0161e od \u0161tirih ali petih koncertov zapored. Nimam tak\u0161nega otro\u0161kega varstva, da bi zmogla ostati zdoma ve\u010d \u010dasa. In tudi \u010de bi ga imela, se za to ne bi odlo\u010dila. Preve\u010d cenim \u010das, ki ga pre\u017eivim z otroki. Tega, kar bi izgubila, ne bi mogla nadoknaditi. Opa\u017eam tudi, da turnejska odsotnost povzro\u010da rahljanje povezav s partnerji in skupnostmi. Pri stereotipizaciji sem sicer previdna, a morda mo\u0161ki s tem vseeno la\u017eje shajajo kot \u017eenske. Nedvomno so mo\u0161ki na turnejski sceni bolj prisotni od \u017eensk. To z leti postaja vse bolj izrazito.<\/p>\n<p>Zato se v zadnjih letih osredoto\u010dam bolj na kabinetno delo, na pisanje glasbenih naro\u010dil za druge ter na \u010dasovno in prostorsko specifi\u010dna projektna dela. To je vseeno malo bolj humano od turnejskega \u017eivljenja.<\/p>\n<p><strong><em>PET Biti neodvisni\/a glasbenik\/ca postaja <\/em><\/strong><strong><em>vse te\u017eja oblika pre\u017eivetja, ne glede na to, kje deluje\u0161. Glasbenik\/ca mora danes obvladati veliko re\u010di, od prodaje svojih produktov, do produkcije, promocije, marketinga, bookinga ipd. Kak\u0161na je trenutna situacija na britanski in \u0161kotski sceni? Kak\u0161ne strategije mora nekdo ubrati, da lahko sploh pre\u017eivi? Sta solidarnost in sodelovanje \u0161e vedno vitalni obliki pre\u017eivetja tako scene kot posameznih ustvarjalcev\/k?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Da, vse te\u017eje postaja, sploh, ker se potencialni prihodek od prodanih albumov zmanj\u0161uje. Starej\u0161a ko sem (imam 46 let), manj sem prepri\u010dana v dolgoro\u010dno sposobnost pre\u017eivetja kot glasbenica. Ve\u010dina glasbenikov, ki jih poznam, so ve\u0161\u010di ve\u010d vlog. Smo podjetniki, zalo\u017eniki, u\u010ditelji, projektni mened\u017eerji, zbiralci sredstev, pisci reklamnih besedil, ogla\u0161evalci, administratorji, svetovalci in \u0161e kaj. Sre\u010do imam, da delam s prijateljem in sodelavcem, ki mi pomaga pri mened\u017ementu in administraciji, kar mi omogo\u010da, da se la\u017eje osredoto\u010dim na ustvarjanje, koncertiranje in na\u010drtovanje. Sicer ne vem, kako bi vse to zmogla sama. A to velja zgolj za manj\u0161e \u0161tevilo glasbenikov. Finan\u010dna podpora umetnosti se tudi na \u0160kotskem zmanj\u0161uje, a je vseeno \u0161e vedno bolj\u0161a kot v mnogih drugih dr\u017eavah.<\/p>\n<p>Scena je zelo odvisna od denarnih subvencij, ali neposredno preko glasbenikov\/ic ali pa posredno preko prizori\u0161\u010d in skupnostnih projektov, s pomo\u010djo katerih se glasbenki\/ce pre\u017eivljajo. Menim, da bosta sodelovanje in izmenjava ve\u0161\u010din ter resursov postajali vse pomembnej\u0161i. Tisti, ki so iz ni\u010dle sposobni ustvariti in upravljati projekte, festivale, rezidence, delavnice ipd., bodo splavali hitreje od ostalih.<\/p>\n<figure id=\"attachment_16240\" aria-describedby=\"caption-attachment-16240\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=16240\" rel=\"attachment wp-att-16240\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-16240\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Judith-Burrows-600x399.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"399\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Judith-Burrows-600x399.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Judith-Burrows-1024x681.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Judith-Burrows-768x511.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Judith-Burrows-1536x1021.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/KP-by-Judith-Burrows.jpg 1600w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-16240\" class=\"wp-caption-text\">foto: Judith Burrows<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>\u0160EST Po \u0161kotskem referendumu septembra 2014, brexitu junija lani in pred\u010dasnih volitvah, razpisanih za leto\u0161nji junij, situacija v Veliki Britaniji postaja tako napeta, kaoti\u010dna in vro\u010da, kot \u017ee dolgo ne. Temeljno delo \u0161kotskega zgodovinarja Toma Nairna The Break Up of Britain\/Razpad Velike Britanije, ki je prvi\u010d iz\u0161lo \u017ee pred \u0161tiridesetimi leti, zveni kot uvodnik v prihodnost (ali brezprihodnost) Britanije, ki je v tem trenutku \u0161e ni mogo\u010de zares predvideti. Kako to dojema\u0161 ti? Je novi \u0161kotski referendum, ki ga napoveduje va\u0161a premierka Nicola Sturgeon, politi\u010dna izbira ali zgodovinska nujnost?\u00a0<\/em><\/strong><strong><em>Kako politi\u010dna situacija doma in na tujem vpliva na tvoje \u017eivljenje in delo? Kam od tu naprej \u2013 kot \u010dlove\u0161ko bitje, umetnica, mati?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Leta 2014 sem bila zelo dejavna v kampanji za \u0161kotsko neodvisnost (t.i. YES kampanja). Govorila sem na mnogih dogodkih, povezanih s kampanjo, pisala \u010dlanke za \u010dasopise, pela na dobrodelnih prireditvah in gostila diskusije v lokalnih skupnostih, kjer smo govorili o mo\u017enostih za prihodnost samostojne \u0160kotske. V to sem bila zelo vpeta tudi kot del skupnosti umetnikov, ki so bili ve\u010dinoma vsi za odcepitev.<\/p>\n<p>V va\u0161em delu sveta seveda veliko bolje od ve\u010dine nas poznate nevarnosti in grozote etni\u010dnega nacionalizma. Moja podpora \u0161kotski neodvisnosti seveda ni pri\u0161la od tam. Gre za pragmati\u010dni, civilni nacionalizem, ki korenini v \u017eelji po lokalni samoupravi, odgovornosti in politi\u010dni avtonomiji in hkrati zavra\u010da dominantne neoliberalne vrednote bogate, konzervativne in samov\u0161e\u010dne jugovzhodne Anglije.<\/p>\n<p>A brexit je prehitel \u0161kotsko neodvisnost. Predvidevam, da je razpad Zdru\u017eenega Kraljestva kot politi\u010dne entitete skorajda neizogiben. Mislim, da ga bodo razvnemali tako zlonamerni pritiski angle\u0161kega in britanskega nacionalizma, kot tudi vse, kar bo \u0160kotska hotela napraviti neodvisno od tega. Zelo veliko napora in skrbi bo povsod po oto\u010dju treba vlo\u017eiti v to, da etni\u010dno sovra\u0161tvo ne postane dominantni diskurz.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Karine Polwart - Sorry\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/3syd8kF2fVI?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Politi\u010dna situacija doma in na tujem me obremenjuje. Ljudje okoli mene so utrujeni, prestra\u0161eni, zaskrbljeni, depresivni in bolni. Na\u0161a kultura 24-urnih novic, resni\u010dnih ali la\u017enih, spodbuja ob\u010dutek, da se vse dogaja zdaj, da vse potrebuje na\u0161o pozornost zdaj. Je glasna in nujna. Strah, ki ga povzro\u010da, je kot droga. Ne verjamem, da je od ljudi na tak\u0161nem adrenalinu ali drogi mo\u010d pri\u010dakovati negovanje so\u010dutja in nesebi\u010dnega mnenja. Zato kot glasbenica, pisateljica in tudi v svojem vsakodnevnem \u017eivljenju nenehno i\u0161\u010dem nekaj, kar je ti\u0161je, po\u010dasnej\u0161e in starej\u0161e. Morda me je prav zato od vseh umetni\u0161kih oblik najprej pritegnila prav ljudska glasba, ker je neke vrste glasbena sedimentacija, rezultat procesov, ki so veliko dalj\u0161i od \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja ali vlad. Govori skozi\u00a0zapu\u0161\u010dino, skozi\u00a0zgodbe tistih, ki so \u0161li pred nami. Zame je to klju\u010dnega pomena, saj se zaradi tega po\u010dutim manj osamljeno v tem vesolju in zato, ker menim, da vse tisto, kar je bilo pred nami, \u0161e posebej pa bole\u010dina, \u017eivi v na\u0161ih kosteh in se uprizarja skozi nas.<\/p>\n<p>Kar se je razjedlo tukaj in zdaj je ob\u010dutek imanentne povezanosti z drugmi. To me stra\u0161i. Menim, da glasba in ostale oblike umetnosti predstavljajo krik proti izolaciji in atomizaciji. Ustvarjanje glasbe in pisanje mi predstavlja povezanost, komunikacijo, resoniranje z \u017eivljenji drugih. To vpliva ne le na moj na\u010din ustvarjanja, ampak tudi na vsebino mojega dela.<\/p>\n<p>Lani sem v sodelovanju z Edinbur\u0161kim licejskim gledali\u0161\u010dem in Edinbur\u0161kim mednarodnim festivalom napisala svoje prvo gledali\u0161ko delo <em>Wind Resistance (Upor vetru)<\/em>. Gre za monodramo oziroma performativni esej, v katerem se prepletajo pesmi, zvoki narave, miti, memoarji, znanost, lokalna zgodovina in nekdanja slava \u0161kotskega nogometa iz 80. let prej\u0161njega stoletja. Njen osrednji motiv je migracija kratkokljunih gosi iz Islandije in Grenlandije na \u0160kotsko. Jata, v kateri letijo gosi, je vedno v obliki \u010drke V. Gre za neverjeten sodelovalni ples, v katerem vsaka gos za 65% zmanj\u0161a upor ptici, ki leti za njo ali pod njo. Ti \u017eepki upora vetru so bistveni za pre\u017eivetje cele ekipe gosi. To me je napeljalo k misli o virtualnih oblikah upora vetru, ki jih ustvarjamo drug za drugega, kako cenimo ljudi v na\u0161i okolici in kako ogro\u017eeni so na\u0161i sistemi sodelovanja kot na primer zdravstveni sistem ali sistem blaginje.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Karine Polwart - Wind Resistance No.1\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/hEDrKcp3lVk?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Kam od tu? Slutim, da smo na robu spremembe paradigme. Morda so to le pobo\u017ene \u017eelje, a ekonomski, politi\u010dni in dru\u017ebeni sistem, ki ga poseljujemo, v osnovi sloni na grobi neenakosti in nasilju. Tako globalne kot lokalne posledice tega so sedaj z velikim zamahom\u00a0udarile po ljudeh. To ni vzdr\u017eno. Zlomilo se bo. Najbolj\u0161i odgovor, ki ga lahko medtem podam, je, da smo prijaznej\u0161i in so\u010dutnej\u0161i, bolj odprti, iskrenej\u0161i in ranljivi. To je te\u017eka naloga za vse nas.<\/p>\n<p><strong><em>SEDEM Poleg raziskovanja, petja in pisanja o \u010dlove\u0161kih te\u017eavah ter realnostih, si tudi okoljevarstvenica in navdu\u0161ena opazovalka ptic. Ptice so tvoje najljub\u0161e \u017eivali, gnezdijo v tvojih pesmih, pisanju, performansih \u2013 od \u010daplje do kratkokljune gosi, ki letijo nad tvojo hi\u0161o. \u010cesa se lahko ljudje nau\u010dimo od ptic ali bolje re\u010deno, kaj nas lahko nau\u010dijo ptice?<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ljudje, \u0161e posebej tisti v potro\u0161ni\u0161kih delih sveta, si znamo vse premalo prisluhniti. \u017divljenje se namre\u010d lahko manifestira tudi na druga\u010dne na\u010dine. Veliko modrosti je mo\u010d najti tako v samih pticah kot v na\u0161ih mitih in zgodbah o njih. Moja zalo\u017eba se imenuje Hegri music \u2013 hegri je \u0161etlandska beseda za \u010dapljo. \u010caplje so moje spiritualne prijateljice. Pred leti sem napisala pesem <em>Follow The Heron<\/em> (Sledi \u010daplji), ki je neke vrste talisman. Ta pesem je, povsem neodvisno od mene, zletela na vse konce sveta, dlje od\u00a0katerekoli druge moje pesmi.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Karine Polwart: &quot;Follow the Heron&quot;, Christmas Celtic Sojourn 2009 [HD]\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/1BtJA3450B0?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>\u010caplje nosijo patino \u010dasa, so kot neki dinozavrski pre\u017eitki. Vsak, ki jih je kdaj opazoval, ve, da lahko izjemno dolgo stojijo povsem pri miru in vsaj na videz ne delajo ni\u010d, zgolj \u010dakajo in \u010dakajo. Potem pa se pojavi riba in so v hipu povsem \u00bbnoter\u00ab. Sanjam o tak\u0161ni zavzeti eleganci in zbranosti.<\/p>\n<p>Pisala sem tudi o str\u017ekih, ta\u0161\u010dicah, lastovkah \u2013 vsaka od njih ima svojo lastno mitolo\u0161ko zgodbo. Tako na primer mali, okretni in premeteni str\u017eek postane kralj ptic, kar je izpri\u010dano v mnogih tradicionalnih zgodbah iz Evrope in Severne Afrike (ponekod ima to vlogo kralji\u010dek). Ta zgodba mi daje neizmerno upanje in uteho. V soo\u010danju s korporacijami in despoti smo tudi mi tak\u0161na mala bitja. In morda nam bo to v \u010dasih razpadanj in razkrivanj, ki prihajajo, slu\u017eilo in nas celo re\u0161ilo.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"King of birds\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/xFNaW4vNXSw?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1 class=\"title style-scope ytd-video-primary-info-renderer\"><\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>pred zasebnim obiskom Ljubljane smo se pogovarjali s \u0161kotsko kantavtorico Karine Polwart<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":16237,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,39],"tags":[],"class_list":["post-16236","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16236","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16236"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16236\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16355,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16236\/revisions\/16355"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16237"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16236"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16236"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16236"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}