{"id":16389,"date":"2017-06-02T02:24:46","date_gmt":"2017-06-02T00:24:46","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16389"},"modified":"2017-05-30T20:29:31","modified_gmt":"2017-05-30T18:29:31","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-4","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16389","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"<h3><em><strong><span lang=\"SL\">Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija v dveh koncertih abonmaja Kromatika 7 in 8; Cankarjev dom, Ljubljana, 13. 4. 2017 in 18. 5. 2017<\/span><\/strong><\/em><\/h3>\n<figure id=\"attachment_16390\" aria-describedby=\"caption-attachment-16390\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-16390 size-medium\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/Simf-RTV-foto-Janez-Kotar-600x234.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"234\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/Simf-RTV-foto-Janez-Kotar-600x234.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/Simf-RTV-foto-Janez-Kotar-1024x399.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/Simf-RTV-foto-Janez-Kotar-768x299.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/Simf-RTV-foto-Janez-Kotar-640x250.jpg 640w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/05\/Simf-RTV-foto-Janez-Kotar.jpg 1038w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-16390\" class=\"wp-caption-text\">foto: Janez Kotar<\/figcaption><\/figure>\n<p><em>Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija <\/em>je v zadnjih dveh abonmajskih koncertih cikla Kromatika predstavil programa, zanimiva tako s programskega, kot tudi izvedbenega vidika. Prvi koncert sredi aprila je povezal v celoti &#8220;ruski&#8221; program, saj smo poslu\u0161ali dela \u0160ostakovi\u010da in Rimskega-Korsakova, kljub atraktivnemu sporedu pa je v dvorani (spet) ostalo kar nekaj prostih sede\u017eev. Orkester je tokrat vodil &#8220;stari znanec&#8221; na\u0161ih poklicnih orkestrov <em>George Pehlivanian<\/em> (ki je moral pred leti Slovensko filharmonijo zapustiti na podobno neslaven na\u010din, <a href=\"http:\/\/www.delo.si\/kultura\/glasba\/maestro-lajovic-dragi-damjan.html\">kot pred kratkim Uro\u0161 Lajovic<\/a>).<\/p>\n<p>Uvodna <em>Slavnostna uvertura<\/em>, op. 96, ki jo je Dmitrij \u0160ostakovi\u010d skomponiral pod hudim \u010dasovnim pritiskom skomponiral v pi\u010dlih dveh dneh, zazvenela pa je, kot je pravilno omenil koncertni list, tudi npr. na <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=1gDZTah8J2A\">podelitvi Nobelovih nagrad leta 2009<\/a>, je kratka, a zelo udarna in u\u010dinkovita skladba, zato odli\u010dno slu\u017ei svojemu namenu in je po pravici pogosto znajde na koncertnih odrih tudi v priredbi za koncertni pihalni orkester. Tokratna izvedba je bila odli\u010dna in takoreko\u010d brez pripomb, zaznamovana z obilico dinami\u010dnih kontrastov in s pripravljenim orkestrom \u2013 zares prepri\u010dljivo. Pohvalno je breme prenesla tudi obremenjena trobilna sekcija. Pehlivanian se razen posivelosti ni kaj dosti spremenil; temperament in energija ostajata ista.<\/p>\n<p>Sledila je \u0161e druga \u0160ostakovi\u010deva skladba, do solista silno zahteven <em>Koncert za violon\u010delo in orkester \u0161t. 1 v Es-duru<\/em>, op. 107. 25-letni beloruski glasbenik <em>Ivan Karizna<\/em> ni v odlo\u010dni, nepopustljivi ritmiki za\u010detnega Allegretta niti enega takta prepustil naklju\u010dju ali pomanjkljivi koncentraciji, saj je igral z neizmerno predanostjo in s kar nalezljivim temperamentom \u2013 da, lahko bi se pisal tudi Kariz<u>m<\/u>a \u2013 in tako za seboj potegnil tudi ta ve\u010der res uigrani orkester. Zasedba je bila sicer zmanj\u0161ana v ansambel brez trobil z izjemo enega roga (Bo\u0161tjan Lipov\u0161ek), ki pa se je v izpostavljeni, mestoma tudi solisti\u010dni vlogi odli\u010dno zna\u0161el. \u017dal tudi na abonmajskih koncertih \u0161e vedno pogosto zvonijo telefoni; mobilna katastrofa je tako pokvarila predah med prvim in drugim stavkom. V plavajo\u010dem drugem stavku se je Karizna sprva zdel dinami\u010dno premalo izpostavljen, a se je njegova prezenca s\u010dasoma izbolj\u0161ala in tako je s pojo\u010do mehkobo topline tona, ki jo zmore violon\u010delo, skupaj z lepimi vibrati stkal nepozaben glasbeni paj\u010dolan, v obse\u017eni kadenci, ki sicer ni posebej fascinantna, pa prikazal vrhunsko obvladovanje glasbila. Zaklju\u010dni Allegro con moto je bil primerno in pri\u010dakovano virtuozen, konec koncerta pa je odsekan in kar nekako nepri\u010dakovan. Navdu\u0161enje publike v nesorazmerju s kakovostjo solista ni bilo preveliko.<\/p>\n<p>Sledila je \u0161e priljubljena <em>\u0160eherezada<\/em>, op. 35, simfoni\u010dna suita Nikolaja Rimskega-Korsakova, od nastanka katere bo prihodnje leto minilo 130 let. Po mogo\u010dnem trobilnem uvodu so imela pihala nekaj intonan\u010dnih te\u017eav, nadaljevala pa so prepri\u010dljivo z lepimi soli oboe, flavte in predvsem klarineta (nenadkriljivi Jo\u017ee Kotar). Koncertni mojster Benjamin Ziervogel je vseskozi sceloma prepri\u010dljivo utele\u0161al prelestni glas \u0160eherezade. V drugem in tretjem stavku smo sli\u0161ali &#8220;izgubljene&#8221; \u010dinele in ponesre\u010deni solo fagota, naposled pa je pokleknila \u0161e skupna igra godal in trobil. Harfe smo vselej, ko je igrala in celo v izpostavljenih pasa\u017eah sli\u0161ali premalo. \u010ceprav sem \u017ee sli\u0161al ritmi\u010dno bolj precizne izvedbe, je bil zadnji stavek ob dejstvu, da gre za enega zahtevnej\u0161ih simfoni\u010dnih stavkov z zares genialno okestracijo, vseeno solidno izveden. Vrhunec (Morje\/Brodolom) je bil premalo dramati\u010den, zaklju\u010dek pa je bil lep. \u0160koda padca kakovosti v osrednjem delu suite, dirigent in Ziervogel pa sta naposled po\u017eela ve\u010d navdu\u0161enja od violon\u010delista Karizne.<\/p>\n<p>Predzadnji koncert Kromatike je pod naslovom &#8216;New York \u2013 Pariz \u2013 Moskva&#8217; na\u0161e simfonike v okviru mednarodne mre\u017ee orkestrov ONE povezal s <em>Filharmoni\u010dnim orkestrom Bohuslava Martin\u016fja<\/em> iz \u010de\u0161kega Zl\u00edna \u2013 praksa, ki jo poznamo \u017ee tudi iz prej\u0161njih sezon. Na stolu koncertnega mojstra je v prvi polovici tako sedela neimenovana gostujo\u010da glasbenica; v koncertnem listu navedena Kana Matsui je polo\u017eaj zasedla v drugi polovici koncerta. <em>Kubansko uverturo<\/em>, barviti glasbeni pasti\u0161e <em>Georgea Gershwina<\/em> je dodatno obarval prijetno bogat in okrepljen zvok raz\u0161irjene godalne sekcije, tolkala pa so bila ritmi\u010dno natan\u010dna in dinami\u010dno ustrezno kontrolirana; nekaj manj\u0161ih te\u017eav je bilo pri trobilih. <em>En Shao<\/em>, dirigent z jasno vizijo je zdru\u017eena orkestra \u2013 kot smo \u017ee vajeni \u2013 vodil elegantno in obenem ravno prav avtoritativno. Oba ansambla sta bila tako sposobna nastopiti v z obojestranskim prilagajanjem pogojeni glasbeni simbiozi in ustvariti homogeno zvo\u010dno sliko, kar je pri tovrstnem projektu pa\u010d nujno potrebno, \u010de naj bo skupni nastop uspe\u0161en. V finalu skladbe je preostanek orkestra celo preglasil tolkalsko sekcijo.<\/p>\n<p><em>Ravelov Koncert za klavir in orkester v G-duru<\/em>, ki smo ga pred tremi meseci <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=15999\">lahko sli\u0161ali \u017ee v abonmaju Slovenske filharmonije<\/a>, je za\u010del neprepri\u010dljiv solo orkestralnega bi\u010da in klavirja. Sploh glede na naravo tega konkretnega koncerta bi si \u017eeleli bolj energi\u010dnega solista, kot je bil relativno zaspani \u010de\u0161ki pianist <em>Igor Arda\u0161ev<\/em>. Ravelovo skladbo sicer tematsko lahko brez posebnih te\u017eav nave\u017eemo na jazz in Gershwina, saj lahko \u017ee v prvem stavku koncerta sli\u0161imo posamezne melodi\u010dno-harmoni\u010dne odlomke, ki spominjajo npr. na Rhapsody in Blue. V nadaljevanju sta impresivno nastopila gostujo\u010da harfistka in hornist, pa tudi &#8220;na\u0161a&#8221; Nina Tafi na angle\u0161kem rogu. Arda\u0161ev svojega tona ni pretirano fokusiral; zvo\u010dni vtis je bil zato posledi\u010dno preve\u010d razmazan, posebej v tuttih. Pristop se je sicer za uspe\u0161nej\u0161ega izkazal v po\u010dasnem Adagiu assai z izrazom, ki je bil le za kak\u0161no oktavo navzgor oddaljen od Satiejevskega ozra\u010dja. Za razgibani tretji stavek se je solist bolj raz\u017eivel, kako pa bi koncert odigrala npr. Faz\u0131l Say ali Yuja Wang, pa lahko samo ugibamo. Manj\u0161e te\u017eave pri skupni igri okestra so se pojavile le na koncu klavirskega koncerta. Arda\u0161ev je ob\u010dinstvu zelo hitro privo\u0161\u010dil \u0161e dva dodatka, Martin\u016fjevo (kajpada) skladbo in varietejsko-ragtimovsko miniaturo neznanega naslova.<\/p>\n<p>\u0160e eno Ravelovo &#8220;uspe\u0161nico&#8221;, <em>Pavano za umrlo princeso<\/em> je uvedel ne ravno najbolj posre\u010den uvod horna \u010de\u0161kega glasbenika, intonacija pihal pa je bila precej vegasta. Tempo, ki je tu lahko notori\u010den, je bil pri tokratni izvedbi zelo primeren. Koncert je sklenila <em>Pesnitev ekstaze<\/em>, op. 54, fascinantna 20-minutna simfoni\u010dna pesnitev <em>Aleksandra Skrjabina<\/em>. Kot je zna\u010dilno za Skrjabinovo obi\u010dajno tonalno govorico, se tudi ta skladba nikoli zares ne osredini in se v dobr\u0161nem delu naslanja na skladateljev takoimenovani &#8220;Prometejev ali <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Mystic_chord\">misti\u010dni akord<\/a>&#8221; z zapleteno harmonsko strukturo, ki je dal glasbenim analitikom, muzikologom, dirigentom in skladateljem misliti skoraj toliko, kot Wagnerjev znameniti <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Tristan_chord\">Tristanov akord<\/a>; oba akorda sta predmet tak\u0161nih in druga\u010dnih analiz in interpretacij \u0161e dandanes. Zdru\u017eeni orkester je za &#8220;veliki finale&#8221; koncertnega ve\u010dera narastel na zasedbo, primerno tudi za kak\u0161nega Mahlerja ali R. Straussa (na odru smo po dolgem \u010dasu lahko videli tudi umetni\u0161ko vodjo orkestra, oboistko Majo Kojc), kar je rezultiralo v primerno impresivni zvo\u010dni sliki in solidni, trdni izvedbi Skrjabina. Zapomnili smo si dober dramati\u010dni nastop trobilne sekcije, orgle in zvonovi pa so bili v znamenitem finalu preslabo sli\u0161ni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v dveh koncertih abonmaja Kromatika<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16390,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-16389","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16389","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16389"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16389\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16391,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16389\/revisions\/16391"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16390"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16389"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16389"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16389"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}