{"id":16434,"date":"2017-06-07T09:03:48","date_gmt":"2017-06-07T07:03:48","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16434"},"modified":"2017-06-06T09:15:40","modified_gmt":"2017-06-06T07:15:40","slug":"zadnja-koncerta-zlatega-abonmaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16434","title":{"rendered":"Zadnja koncerta Zlatega abonmaja"},"content":{"rendered":"

Zadnja koncerta Zlatega abonmaja; Cankarjev dom, Ljubljana, 2. april in 19. maj 2017<\/span><\/strong><\/h3>\n

\"\"<\/p>\n

Zadnja dva koncerta leto\u0161nje sezone Zlatega abonmaja sta letos postregla z orkestrom, takoreko\u010d iz sose\u0161\u010dine, z Mad\u017earske ter z ruskimi glasbeniki, ki so na gostovanje pripotovali iz skoraj 6000 kilometrov oddaljenega Novosibirska. Koncert v za\u010detku aprila je tako pripadel Budimpe\u0161kemu festivalskemu orkestru<\/em> (Budapesti Fesztiv\u00e1lzenekar<\/em>)<\/strong> pod vodstvom dirigenta Iv\u00e1na Fischerja<\/em>, ki se je v zadnjih letih uveljavil tudi kot skladatelj, njegova dirigentska kariera pa je vsekakor \u0161e kako uspe\u0161na, saj je pogosto sodeloval ali \u0161e sodeluje z orkestri, kot so Berlinski filharmoniki, Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama ter Newyor\u0161ki filharmoniki; res impresiven CV torej.<\/p>\n

Resni\u010dno ne morem razumeti, zakaj Cankarjev dom v koncertne liste koncertov Zlatega abonmaja nikoli ne natisne imen koncertnih mojstrov gostujo\u010dih orkestrov. Gre namre\u010d za eno najosnovnej\u0161ih in najpomembnej\u0161ih informacij, ki jih upravi\u010deno in z zanimanjem pri\u010dakuje marsikateri obiskovalec koncerta, zato nikakor ne gre zgolj za kaprico tu podpisanega. Iskanje imen koncertnih mojstrov je tako prepu\u0161\u010deno samoiniciativnosti in iznajdljivosti vsakega posameznika; mad\u017earski orkester je imel tokrat koncertno mojstrico.<\/p>\n

Gostovanju primerno in v poklon domovini so se Mad\u017eari na svojem koncertu najprej predstavili z dvema skladbama Franza Liszta<\/em>. Uvodoma je kakopak zazvenela Mad\u017earska rapsodija<\/em> \u0161t. 1 v F-duru. Zanimiva je \u017ee sama odrska postavitev orkestra, saj so bili kontrabasi postavljeni v zadnjo vrsto \u2013 kot pri npr. Dunajskih filharmonikih \u2013, II. violine pa desno od dirigenta. V uvodi skladbi se je ob orkestru predstavil tudi solist \u2013 cimbalist Oszk\u00e1r \u00d6kr\u00f6s<\/em>, resni\u010dno pravi virtuoz na svojem glasbilu, ki ga je bilo veselje ne samo poslu\u0161ati, ampak tudi opazovati. Zvok godalne sekcije je bil prijetno sve\u017e in prepri\u010dljiv, odli\u010dni so bili tudi pihalni solisti in skupna igra orkestra, ki se pona\u0161a z znatno disciplino igranja in brezhibno Fischerjevo (dirigiral je na pamet) kontrolo nad ansamblom. Dinami\u010dni preplet solista z orkestrom je bil u\u010dinkovit do mere, da smo v ob\u010dinstvu cimbalista izgubili le med najglasnej\u0161imi tutti, zaradi narave in mehanike cimbal pa ni bilo treba veliko, da je \u00d6kr\u00f6s dejansko zvenel precej podobno klavirju.<\/p>\n

Za le-tega pa je v (prav tako Lisztovem) Koncertu za klavir in orkester \u0161t. 2<\/em> v A-duru s\u00e9del nih\u010de drug kot Dejan Lazi\u0107<\/em>, odli\u010dni pianist sicer hrva\u0161kega rodu, ki danes \u017eivi v Amsterdamu, glasbene poti pa ga seveda vodijo po celem svetu. Uvod v skladbo je bil lepo izpeljan, Lazi\u0107 pa vsekakor ognjevit \u2013 ob\u010dasno v svojem zanosu morda celo preve\u010d robat. Na igranje orkestra pripomb sprva ni bilo; spet je bila pohvalna predvsem predana in energi\u010dna igra godalne sekcije, izpostaviti je treba tudi odli\u010dnega solo violon\u010delista. Lazi\u0107evo igranje se je z orkestrom posebej lepo spajalo v v unisono pasa\u017eah, trobila pa so v najglasnej\u0161ih taktih naposled postala preve\u010d kri\u010dava. Vseeno je izvedba klavirskega koncerta, ki ste\u010de v enem samem skoraj pol ure dolgem stavku, ostala v lepem spominu, solist pa je po nagovoru v hrva\u0161\u010dini dodal \u0161e Schumanna.<\/p>\n

Mad\u017earski orkester je v drugem delu koncerta odigral \u0161e predvsem po uvodnem stavku znano Tako je govoril Zaratustra<\/em>, simfoni\u010dno pesnitev, op. 30 Richarda Straussa<\/em>, ki je seveda nastala po ravno tako slavnem istoimenskem Nietzschejevem filozofskem romanu. Zahvaljujo\u010d uporabi v Kubrickovi kultni mojstrovini<\/a> 2001: Odiseja v vesolju marsikdo \u0161e danes misli, da gre pravzaprav za izvirno filmsko glasbo, kar pa je seveda dale\u010d od resnice. Fischer je tudi to skladbo dirigiral na pamet, za znameniti uvodni Zelo \u0161iroko pa sploh glede na izvedbe, ki smo jih sicer vajeni poslu\u0161ati, izbral precej hiter tempo, ki se je z zelo lepim, toplim igranjem godalne sekcije nadaljeval tudi v stavku O otopelih. Sam Fischer je na ljubljanskem koncertu brez dvoma nastopil z jasno vizijo in smelo interpretacijo ter v tesni povezanosti z orkestrom, kombinacija vseh na\u0161tetih odlik pa je izvedbo Straussa dvignila precej nad samo \u0161e eno preigravanje\/poslu\u0161anje te pogosto izvajane simfoni\u010dne pesnitve. Orkester je v veliki zasedbi (\u0161est rogov, osem kontrabasov) zvenel zares polno in bogato, koncertna mojstrica pa je med svojim solom (Plesna pesem) vstala, \u010demur pri dosedanjih izvedbah Zaratustre \u0161e nisem bil pri\u010da. En sam neusklajen vstop trobil smo sli\u0161ali le proti koncu skladbe.<\/p>\n

Jasno je torej, da gre pri Budimpe\u0161kem festivalskem orkestru za kakovosten ansambel, katerega najve\u010dja odlika je navdu\u0161ujo\u010da godalna sekcija. Po tako uspelem koncertnem ve\u010deru sta se tokrat resni\u010dno prilegla tudi dodatka, najprej (po Fischerjevem nagovoru v odli\u010dni sloven\u0161\u010dini!) Straussov Ples sedmih tan\u010dic<\/em> iz opere Saloma in naposled \u0161e Brahmsova zborovska Es geht ein Wehen durch den Wald<\/em>, za katero se je orkester prelevil v veliki me\u0161ani pevski zbor in jo na navdu\u0161enje avditorija ubrano izvedel a cappella.<\/p>\n

Konec maja pa je sledil \u0161e zadnji, \u0161esti koncert zdaj \u017ee zaklju\u010dene sezone Zlatega abonmaja. S pri\u010dakovano povsem “ruskim” progamom se je tokrat predstavil Filharmoni\u010dni orkester iz Novosibirska<\/em> (Novosibirskij akademi\u010deskij simfoni\u010deskij orkestr<\/em>)<\/strong> s svojim \u017ee desetletje glavnim dirigentom Gintarasom Rinkevi\u010diusom<\/em>. Gallusova dvorana je bila ob tej prilo\u017enosti takoreko\u010d razprodana, ruski orkester pa o\u010ditno ne igra v ustaljenih in nekako pri\u010dakovanih frakih, pa\u010d pa v manj formalnih smokingih. Seveda nas zanima kakovost glasbe in ne modna revija, a je opa\u017eanje vseeno zanimivo, morda \u0161e toliko bolj v presti\u017enem Zlatem<\/u> (pod\u010drtal T. V.) abonmaju, ki je njega dni takoimenovani dress code predpisoval celo poslu\u0161alcem.<\/p>\n

In le kako bi “ruski” koncert ruskega orkestra lahko za\u010deli u\u010dinkoviteje, kot s slavnostnimi uvodnimi fanfarami, ki jih je za svoj Italijanski capriccio<\/em>, op. 45 zapisal Peter Ilji\u010d \u010cajkovski<\/em>? Omenjeni za\u010detek je bil z izjemo intonan\u010dne nedoslednosti v trobentah odli\u010den, zvok sekcij godal in trobil pa \u017elahten. Orkester je bil v svojih (tudi dinami\u010dno mo\u010dnej\u0161ih) nastopih odmerjen in kultiviran, kar velja tudi za sicer v tem smislu pogosto problemati\u010dni sekciji trobil in tolkal; zadnja je o\u010ditno uporabljala izposojene instrumente Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija, saj je na tako dolgo pot s seboj razumljivo zelo te\u017eko, \u010de \u017ee ne za ve\u010dino orkestrov nemogo\u010de tovoriti npr. komplet timpanov. Kar se ti\u010de \u010cajkovskega, smo ob dovolj ognjevitih godalih in ble\u0161\u010de\u010dih trobilih sli\u0161ali dovolj uspe\u0161no izvedbo te nekoliko bagatelne, a priljubljene in u\u010dinkovite skladbe.<\/p>\n

Sledil je Koncert za violino in orkester \u0161t. 2<\/em> v g-molu, op. 63 Sergeja Prokofjeva<\/em>, ki ima, kar je zanimivo in v literaturi sorazmerno redko, pisana dva parta za tolkala, a brez timpanov. Vrhunski violinist Vadim Repin<\/em>, ki igra na 284 let staro Stradivarijevo glasbilo, je zadostil takoreko\u010d vsem umetni\u0161kim kriterijem za virtuozno uspe\u0161no izvedbo skladbe, pomanjkanje je bilo \u010dutiti le pri odrski karizmi. Kakovost Repinovega izvajanja je bila nesporna, a prav tako, kot je bil v glasbenem smislu “var\u010den” orkester, je to prevzel \u0161e solist \u2013 mestoma tudi preve\u010d dosledno. Le zakaj je prvemu stavku sledil poskus aplavza?! Ozra\u010dje drugega stavka je bilo prepri\u010dljivo \u0161pansko in obarvano z ibersko melodiko in ritmiko (kastanjete). Navdu\u0161enje po zaklju\u010deni skladbi je bilo manj\u0161e, kot po Italijanskem capricciu, vseeno pa smo sli\u0161ali \u0161e dodatek, ki ga je Repin odigral skupaj z orkestrom.<\/p>\n

Tudi ob tako pomembnem in izpostavljenem solu, kot je part prve violine v \u0160eherezadi<\/em>, simfoni\u010dni suiti, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova<\/em> je koncertni mojster ostal neimenovan (?!?), kar pa je \u017ee resen kiks, ki si ga Cankarjev dom ne bi smel privo\u0161\u010diti. Ob izvedbi \u0160eherezade, ki smo jo dober mesec prej \u017ee lahko sli\u0161ali<\/a> tudi v RTV-jevskem abonmaju Kromatika, se je porajalo vpra\u0161anje oziroma bolj radovednost, koliko imajo Rusi to skladbo res za svojo in koliko se to seveda tudi sli\u0161i \u2013 na podobne dileme smo pozorni npr. ob poslu\u0161anju Dvo\u0159\u00e1kove 9. simfonije ali Smetanove Moje domovine v izvedbi \u010de\u0161kih orkestrov. \u017dal tokratna \u0160eherezada ni bila pretirano prepri\u010dljiva. Solo rog je bil v svojih signalih v prvem stavku previsok, celotna sekcija pa negotova tudi na koncu stavka; \u0161e ve\u010d nedoslednosti je sledilo v drugem stavku, ki so ga zaznamovali tudi preve\u010d potencirani tenuti, poleg tega je iz dinam\u010dne slike ve\u010dkrat prav neprijetno za\u0161trlel piccolo (kar se \u0161e v prvem stavku ni dogajalo!). Sekcija prvih violin (!) je dejansko do\u017eivela razpad skupne igre, timpanist pa je v tretjem stavku na kratko nenavadno priredil svoj part \u2013 \u010de je bilo to na zahtevo dirigenta, je razumljivo, a vsekakor sporno, \u010de na lastno pest, pa nedopustno. “Narazen” je bil tudi sklepni pizzicato akord tretjega stavka. Splo\u0161na izvedba solisti\u010dnega parta koncertnega mojstra ni bila preve\u010d uspe\u0161na in semtertja dejansko celo intonan\u010dno pomanjkljiva, \u010desar v Zlatem<\/u> (\u0161e drugi\u010d pod\u010drtal T. V.) abonmaju nikakor ne bi pri\u010dakovali. \u0160e najbolj je uspel zadnji stavek, razveselil sem se predvsem dobro odmerjenega udarca na gong, ki zaznamuje brodolom Sinbadove ladje, svoj solo pa je vendarle uspe\u0161no sklenil tudi koncertni mojster. Za dodatek je orkester z izvedbo Bizetove Farandole<\/em> iz suite Arle\u017eanka<\/em> pretrgal programsko rde\u010do nit koncerta.<\/p>\n

Pri\u010dujo\u010da “ruska” izvedba \u0160eherezade je bila torej predvsem na ra\u010dun v\u0161e\u010dne Rinkevi\u010diusove interpretacije in truda sorazmerno korektna, a npr. nedavne RTV-jevske ni v ni\u010demer presegla \u2013 nasprotno, bila je zgolj povpre\u010dna \u2013 na trenutke tudi podpovpre\u010dna \u2013 in v tem smislu dejansko razo\u010daranje. \u0160e najbolje je vse skupaj ob odhodu iz dvorane povzel en od poslu\u0161alcev s komentarjem: “Niso bili preve\u010d \u017eivahni.” Na svidenje v naslednji sezoni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Orkestra iz Budimpe\u0161te in Novosibirska<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16435,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-16434","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16434","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16434"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16434\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16438,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16434\/revisions\/16438"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16435"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16434"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16434"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16434"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}