{"id":1645,"date":"2010-11-08T12:47:37","date_gmt":"2010-11-08T11:47:37","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=1645"},"modified":"2013-02-12T11:10:52","modified_gmt":"2013-02-12T10:10:52","slug":"in-memoriam-ari-up-1962-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=1645","title":{"rendered":"In memoriam Ari Up (1962-2010)"},"content":{"rendered":"

Novico o smrti Ari<\/em> Up<\/em> je na svoji spletni strani 21. 10. prvi objavil njen o\u010dim John<\/em> Lydon<\/em> aka Johnny<\/em> Rotten.<\/em> Skopo, natan\u010dno in dokon\u010dno.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

In potem se ti za trenutek ustavi \u010das. Dobesedno. Kako je to mogo\u010de? 48 let. Kaj ni \u0161e letos poleti divjala po koncertnih odrih v Evropi, Ameriki, potovala med svojo Jamajko, Brooklynom, Los Angelesom \u2026<\/p>\n

Da, in prav intervjuji, ki jih je v zadnjih letih dala medijem, so se me posebej dotaknili, takile zdravorazumski, \u010dlove\u0161ko polni in duhoviti, polni referenc iz zakladnice ritma in zvokov reggaeja, kot ga je imela in ob\u010dutila sama,\u00a0 pogovori, kjer so se ti ob branju iskrile o\u010di in usta raztegnila v nasme\u0161ek. Kaj \u0161ele ob njeni glasbi.<\/p>\n

Popolna divja samorastnica, upornica z razlogom, samoniklo dekle, h\u010di nem\u0161kega zalo\u017enika in Angle\u017einje Nore<\/em>, je po lo\u010ditvi star\u0161ev zgodnja otro\u0161ka leta pre\u017eivela v Londonu ob boemski mami, obkro\u017eena s \u0161tevilnimi glasbeniki, maminimi sovrstniki, prijatelji, ljubimci. Ni\u010d posebnega in ni\u010d nenavadnega torej, \u010de ti na kitaro v dnevni sobi brenka Jimi<\/em> Hendrix<\/em>, ali da je tvoj boter Jon<\/em> Anderson<\/em>, \u010de iz vseh por \u0161prica kitarska godba vseh oblik. Mala Ariane se u\u010di igrati na klavir, prve kitarske prijeme pa ji daje clashevec Joe<\/em> Strummer.<\/em> Vmes pa neobremenjeno poslu\u0161a in ple\u0161e na pesmice Abbe<\/em>, recimo \u2026 Povsem samosvoje, odbito in to\u010dno tako, kot je to kasneje po\u010dela tudi v \u017eivljenju.<\/p>\n

Toda vse se spremeni, ko gre pri 14-ih z mamo na koncert Sex<\/em> Pistols<\/em> v Soho. Energi\u010dnost in punkovska mo\u010d v trenutku zasvoji malo Ari (na koncertu v Sohu sko\u010di na oder, poljubi Johnnyja in mu re\u010de \u00bbti si najve\u010dji\u00ab), frontmen Johnny pa je tudi sicer od tistih dni nelo\u010dljiv z mamo Noro.<\/p>\n

In tu se glasbena zgodovina benda The<\/em> Slits<\/em> pravzaprav za\u010dne. Dokon\u010dno se zaseje seme posebne ustvarjalne energije, kreativnosti in plesnega giba, ki je neposnemljivo, unikatno, in ki uvr\u0161\u010da Ari Up v sam vrh sodobne neodvisne punkovske godbe sploh. Ideja o bendu nastane kmalu zatem (leta 1976), ko jo na enem od koncertov pocuka za rokav Palmolive<\/em> in kmalu so skupaj originalne punce benda: Palmolive (Paloma Romero) na bobnih, kitaristka Viv<\/em> Albertine<\/em> in basistka Tessa<\/em> Pollitt.<\/em><\/p>\n

Pri skupini The Slits je \u0161lo veliko bolj za obliko dru\u017eenja in v za\u010detku za dolo\u010den \u017eivljenjski stil, kot pa za glasbeno skupino. Vidimo jih lahko tudi v filmski punkovski fantaziji Dereka<\/em> Jarmana<\/em> Jubilee.<\/em> The Slits so v poznih sedemdesetih letih ponudile \u017eensko verzijo prve punkovske britanske generacije. Toda bolj kot zna\u010dilni punkovski na\u010din jih je \u017ee od za\u010detkov zaznamoval izrazito samosvoj pristop, da o lastni glasbeni viziji posebej ne izgubljamo besed. Neizpodbitno dejstvo pa je, da v nasprotju z veliko bolj razvpitimi sodobniki Sex <\/em>Pistols niso nikoli dosegle komercialnega uspeha, dasiravno so tudi pri njih zalo\u017ebe in mened\u017eerji (konkretno spet Malcolm<\/em> McLaren<\/em>) zavohali potencial, ki so ga punce skrivale v sebi in skladno s tem tudi dolo\u010den prostor na medijskem tr\u017ei\u0161\u010du popularne kulture. Dokaz ve\u010d, kako ma\u010disti\u010dna in ozka je bila rokovska kultura sedemdesetih letih, kajti pravega prepoznanja v smislu izvornega, pionirskega dela britanske punkovske scene ni bilo iz preprostega razloga: \u0161lo je za povsem \u017eenski bend.<\/p>\n

Njihov prvenec, leta 1979 izdan album Cut<\/em>, je bil v nasprotju z drve\u010do agresijo takratnega mo\u0161ko nastrojenega roka veliko bolj ritmi\u010dno strukturiran, lirika v pesmih tipa Spend, Spend, Spend, Shoplifting<\/em> in Typical Girls<\/em> pomeni proslavljanje svobode dekli\u0161ke delikvence in opozarja na prevzemajo\u010de in obkro\u017eajo\u010de okolje potro\u0161ni\u0161ke kulture, ki manipulira z \u017eensko podobo. Prisluhnite, da, tudi danes \u0161e vedno sve\u017ee\u00a0 in navdihujo\u010de, neprese\u017eeno.<\/p>\n

No, z veseljem lahko ugotovim, da se za\u010detne krivice prepoznavanja vendarle popravljajo in da se nadgrajuje glasbena zgodovina, kjer pozorni in verodostojni ocenjevalci, glasbeniki in umetniki prepoznavajo in cenijo inovativen glasbeni prispevek benda The Slits<\/em>. \u010ceprav so bile del prvega vala britanskega punka (The Clash, <\/em>Sex <\/em>Pistols, Buzzcocks<\/em>), jih v retrospektivi njihova zvo\u010dna slika v celoti veliko bolj pribli\u017ea z naslednjimi, ritmi\u010dno (posledi\u010dno) punkfunkovskimi bendi tipa Gang of Four, Au Pairs<\/em> in ESG<\/em>. <\/em>V svoji kratki karieri je skupina posnela le dva studijska albuma (Cut<\/em> in Return of the Giant Slits<\/em>), zato pa so imele izrazito intinuitivno, neuni\u010dljivo glasbeno vizijo, ki je pre\u017eivela do dandana\u0161njega.<\/p>\n

Prav zaradi teh lastnosti so bile mo\u010dna inspiracija \u0161tevilnim glasbenikom in glasbenicam ne glede na specifi\u010den glasbeni \u017eanr, od riot grrrl<\/em> s svojimi feministi\u010dnimi polemikami do PJ<\/em> Harvey<\/em>, ne glede na spol so njihovo vizijo sprejeli vsi, ki so bili motivirani za premestitev punkovskih meja \u010dim \u0161ir\u0161e in globlje v glasbeno in vsakr\u0161no zavest. Njihovi komadi kot Typical Girls<\/em>, Love and Romance<\/em> ali njihova priredba I Heard It Through the Grapevine<\/em> so klasika in nepozabni del glasbene zgodovine.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Leta 2009 je Zoe<\/em> Street<\/em> Howe<\/em> napisala odli\u010dno biografijo Typical Girls? The Story of The<\/em> Slits<\/em>. Toplo priporo\u010dam v branje, oris \u010dasa in duha punkovskega obdobja, \u0161e posebej natan\u010dno in z veliko mero simpatije in naklonjenosti so popisane vse po-pre\u017eivetvene strategije \u010dlanic benda in vseh sopotnikov, aktivnih \u0161e dandanes.<\/p>\n

V zgodnjih osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja je Ari Up skupaj z znanim dub producentom Adrianom<\/em> Sherwoodom<\/em> osnovala skupino New Age Steppers<\/em> in na kratko sodelovala z Rip Rig + Panic<\/em>, odpadniki iz The Pop Group<\/em>. A potro\u0161ni\u0161ka mrzlica v osemdesetih in vsa gniloba in plehkost glasbe (izjema vzhajajo\u010di hip hop) in dru\u017ebe so Ari Up prisile v novo obliko upora. Z mo\u017eem in dvoj\u010dkoma je osem let pre\u017eivela v divjini Bornea, kjer je lahko v realnosti iz\u017eivela svoje artisti\u010dne sanje med tribalnimi ritmi benda The <\/em>Slits in njihovo \u00bbgolo \u017eensko naravo\u00ab na fotografiji. Na Jamajki je veliko plesala pri Stone Love Sound System<\/em>, se ukvarjala z oblikovanjem, glasbo, mediji so ji nadeli novo umetni\u0161ko ime Madussa, ostaja pa \u0161e vedno duhovno popolnoma svobodna, ekscentri\u010dna in energetsko nabita kot vedno.<\/p>\n

Zadnja leta je \u017eivela razpeta med Kingstonom (Jamajka), Londonom in New Yorkom (Brooklyn, \u010de smo natan\u010dni) in ustvarjala, tako kot vedno, neposredno iz svoje glave, srca<\/em> in izku\u0161nje<\/em>. Nobeno presene\u010denje ni, da je vseskozi ohranjala veliko naklonjenost \u00bbpunky reggae\u00ab ritmom, podobno kot je to po\u010dela pri The <\/em>Slits ali New Age Steppers, Rip Rig & Panic ali v nem\u0161kih Terranova<\/em>.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Leta 2005 sem se zelo razveselila njenega solo prvenca. Album Dread More Dan Dead<\/em> naplavlja na povr\u0161je tisto najbolj\u0161e punkovske reggae kraljice Ari Up, vklju\u010dno z njenim tipi\u010dnim, zamolklim vokalom in nem\u0161ko jamaj\u0161kim naglasom, njenim za\u0161\u010ditnim znakom pravzaprav, podobno kot so to njeni izjemni, v nebo razmr\u0161eni, divji in neukrotljivi dreadi, recimo. Album je delo zrele glasbenice, lirika obogatena z avtobiografskimi odkru\u0161ki, miselne reference \u0161vigajo vsepovsod, kot recimo v pesmi True<\/em> Warrior<\/em> ali Baby<\/em> Mother<\/em> ali po drugi strani \u010dista, ve\u010dna preprostost v pesmi The World Of Grown Ups<\/em>. Pesmi so razli\u010dno strukturirane, toda vsaka z neko precizno, \u010dustveno nabito \u010distostjo, ne\u017enostjo, \u017eenskim ritmom, privla\u010dnostjo \u017ee skorajda folk pesmic, podlo\u017eenih z izjemnim, elegantnim dub ritmom, s tisto prepoznavno eklekti\u010dno fuzijo zvoka, ritma in lirike, s katero se prepoznavno in samosvoje vpisuje v svetovno zgodovino sodobne popularne godbe. \u010cisti umetni\u0161ki impulz je\u00a0 posledica Arinega temperamenta, na\u010dina razmi\u0161ljanja in dojemanja sveta. In\u00a0 njena individualnost, bruhajo\u010da energija, odkritost \u2026 Gradila je svoje glasbene svetove, sledila lastni glasbeni viziji. Vse to lahko v trenutku sli\u0161ite v njeni glasbi, bodisi da prisluhnite prvencu benda Slits ali pa njenim kasnej\u0161im glasbenim izdelkom. Leta 2006 je Ari Up skupaj z originalno \u010dlanico Tesso Pollitt reaktivirala skupino The Slits. Pridru\u017eile so se ji nove, mlaj\u0161e glasbenice Hollie<\/em> Cook<\/em>, Anna<\/em> Schulte<\/em>, Edele<\/em> Wilson<\/em> in Little<\/em> Anna.<\/em> Skupno muziciranje so zabele\u017eile na albumu Trapped<\/em> Animal<\/em> in \u0161tevilnih nastopih v Evropi. Ari Up je v \u017eivo prena\u0161ala dobre vibracije novim generacijam …<\/p>\n

O Ari Up bi lahko pisala v nedogled. Je primer glasbenice, ki odpira \u0161tevilna vpra\u0161anja, tematike, tako sociolo\u0161ke ali muzikolo\u0161ke kot filozofske. Bila je nepretenciozna, intuitivna, izjemno bistra, dragoceno izvirna in brezkompromisno odkrita. Pravi originalni biser v dana\u0161njem svetu potvorjenega bli\u0161\u010da in napuha.<\/p>\n

Dana\u0161nji zapis je le moj skromni poklon njenemu delu. Zelo jo bom pogre\u0161ala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Posvetilo legendi…<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":1646,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-1645","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1645","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1645"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1645\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6116,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1645\/revisions\/6116"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1646"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1645"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1645"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1645"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}