![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/chuck-600x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Iz Berryjevega tabora so \u017ee lani, ob njegovi devetdesetletnici, pripolzele novice o novem albumu, s katerim naj bi mojster dokon\u010dno zaklju\u010dil svojo profesionalno pot in se upokojil. Album, posve\u010den njegovi soprogi Themetti (\u00bbza 68 skupnih let\u00ab), naj bi iz\u0161el \u00bbenkrat v letu 2017\u00ab. Chuck je zadnja leta bil bolj \u0161ibkega zdravja, a je \u0161e vedno vsak mesec nastopil v rodnem St. Louisu. Ni \u0161e tako dolgo, kar je nastopal tudi drugod, a njegovo igranje kitare je po\u010dasi izgubljalo ton in mo\u010d. Ne glede na to so njegovi koncerti bili ves \u010das obiskani, njegov vpliv in ugled pa se nista ni\u010d zmanj\u0161ala. <\/span>Br\u017e\u010das vsak rockerski kitarist, ki d\u00e1 kaj nase, neposredno ali posredno dolguje Chucku Berryju; brez njegove prisotnosti v drugi polovici petdesetih, ko se je rodil rokenrol, bi elektri\u010dna kitara po zaslugi Scottyja Moorea in Carla Perkinsa kljub temu vsaj na za\u010detku morda res bila osrednje solisti\u010dno glasbilo rocka, vpra\u0161anje pa je, ali bi to tudi ostala. Vpra\u0161anje je tudi, kako bi bilo s poezijo v rocku sredi \u0161estdesetih in kam bi brez Chuckovega zgleda zaneslo Dylanovo kariero. O t. i. \u00bbbritanski invaziji\u00ab v \u0161estdesetih, ki je polo\u017eila temelje sodobni rockovski glasbi pa raje sploh ne razpravljamo \u2013 nosila je odlo\u010dilen Berryjev pe\u010dat. Izro\u010dilo treh kitarskih herojev \u2013 Berryja, Moorea in Perkinsa \u2013 je zato \u0161e kako pomembno, v okviru petdesetih pa jim moramo pri\u0161teti \u0161e Buddyja Hollyja in Eddieja Cochrana, vendar sta oba priznavala Chucka Berryja kot enega klju\u010dnih kitaristov in kot mo\u010dan, neizbe\u017een zgled za njuno igranje. <\/span><\/p>\n <\/p>\n Osrednji Berryjev kitarski rif, sicer sprva last Carla Hogana, kitarista iz zasedbe Louisa Jordana, kar je Berry tudi priznal, a je rif oplemenitil in razvil, je mo\u010dno prisoten tudi na novem albumu, ki so ga v Berryjevem taboru kon\u010dno napovedali za junij 2017 ob njegovi smrti marca letos. Deset novih pesmi je bilo posnetih v zadnjih dveh desetletjih in pol, v zasedbi pa sta med drugimi sodelovala tudi Berryjev sin in h\u010di, sicer tudi sama ugledna pevka in orgli\u010darka. Na album smo dolgo \u010dakali \u2013 zadnji studijski album Let It Rock<\/i> z novo avtorsko glasbo je Chuck izdal leta 1979, od takrat pa v javnost ni dal ni\u010d kaj novih avtorskih pesmi, pa tudi \u017eelje po izdajanju novih avtorskih studijskih plo\u0161\u010d ni imel; kar je iz\u0161lo, je bilo bodisi koncertno bodisi kompilacijsko. Novi album v tem pogledu resni\u010dno za\u0161pili Berryjevo avtorsko delovanje, tako tematsko kot tudi sicer. Narejen je minimalisti\u010dno, a li\u010dno \u2013 na naslovnici je Berryjeva fotografija v akciji, prilo\u017eena pa je obse\u017ena knji\u017eica z besedili, fotografijami in esejem izpod peresa Douglasa Brinkleyja, univerzitetnega profesorja, zgodovinarja in publicista, ki je imel insajderski vpogled v nastajanje novih pesmi. Med \u00bbklasi\u010dne\u00ab nove Berryjeve pesmi lahko brez dvoma \u0161tejemo Wonderful Woman<\/a>, <\/i><\/span>Big Boys<\/i><\/span><\/a>, in Lady B. Goode<\/i> <\/a><\/span>(o tej zadnji so pisali kot o nadaljevanju proslule Johnny B. Goode<\/i>, a nadaljevanje je bila \u017ee Bye Bye Johnny<\/i> iz leta 1960, Lady<\/i> je zgolj druga plat zgodbe in nekak\u0161no dopolnilo), Jamaica Moon<\/i> je okru\u0161ek nekdanje Havana Moon<\/i> in pomeni \u0161e enega Berryjevih izletov v karibske vode (spomnimo se tudi na Lajuando<\/i>), ob katerem pomislimo, kaj bi po\u010del Belafonte, \u010de bi imel v rokah Gibsona; tu je tudi priredba jazzovskega standarda You Go To My Head<\/i>, a dve najpomembnej\u0161i novi avtorski pesmi, ki ostajata v mislih \u0161e dolgo zatem, ko se album izte\u010de, sta br\u017e\u010das Darlin’<\/i> in Eyes Of Man<\/i> \u2013 v prvi se Berry skoz monolog h\u010derki spopada z lastno minljivostjo, v drugi pa se poka\u017ee kot modrec, razpravljajo\u010d o najpomembnej\u0161ih stvareh v \u017eivljenju, ki niso slava ali denar. In tu je tudi The Dutchman<\/i>, zabavna samoironi\u010dna pripovedna pesem; Chuck vse do konca ni izgubil \u017eilice in zdi se, da je med snemanjem pri\u010dujo\u010dih pesmi tudi precej u\u017eival. Zanimivo je sli\u0161ati tudi bluesovsko balado She Still Loves You<\/i>; medtem ko so zgoraj na\u0161tete \u00bbklasi\u010dne\u00ab nove pesmi pravzaprav vse \u00bb\u017ee sli\u0161ane\u00ab, dobri in duhoviti novi derivati, a kljub temu derivati \u017ee obdelane zgodbe, je zanimivo, da je Berry v svoji karieri posnel manj klasi\u010dnih bluesovskih pesmi, kot bi si mislili, in pri\u010dujo\u010da je dobrodo\u0161el dodatek v ta predal. <\/span><\/p>\n <\/p>\n V predalu je, sode\u010d po dokumentarnem gradivu v knji\u017eici, ostalo \u0161e nekaj posnetkov; morda bi Berry pesem Tonyja Joeja Whitea \u00be Time <\/i>(drugo od dveh pesmi na plo\u0161\u010di, ki ju ni napisal sam) in Jamaica Moon<\/i> lahko pustil v predalu in bi za album pripravil katero od drugih preostalih (ka\u017ee, da je posnel vsega skupaj 14 pesmi, \u010deprav na spisku ni \u00be Time<\/i>), a album je kljub temu dobra \u00bbzadnja beseda\u00ab velikana, o katerem je Bob Dylan dejal: \u00bbDokler je Chuck \u017eiv, je na svetu vse, kot mora biti!\u00ab, John Lennon pa: \u00bb\u010ce bi rokenrolu morali dati drugo ime, bi ga lahko poimenovali kar Chuck Berry!\u00ab A Chuck se je zavedal, da bo neko\u010d kljub vsemu moral oditi: \u00bbDragica,\u00ab poje h\u010derki v pesmi Darlin’<\/i>, \u00bbtvoj o\u010de je vsako leto starej\u0161i, vsako leto je ve\u010d sivine v laseh, zato polo\u017ei glavo na mojo ramo, saj \u010das hitro be\u017ei!\u00ab <\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" “Zadnja beseda” velikana<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":16499,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-16498","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16498","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16498"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16498\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16504,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16498\/revisions\/16504"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16499"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16498"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16498"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16498"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}