![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/07\/M_Argerich_foto_Adriano-Heitmann-600x399.jpg\")
<\/p>\n
\u0160e precej na za\u010detku festivalskega koncertnega dvomese\u010dja (uradno 27. 6.\u201331. 8.) smo prisluhnili koncertu Marthe Argerich<\/em>. Znamenita argentinska pianistka je Gallusovo dvorano Cankarjevega doma po pri\u010dakovanjih napolnila do popolne razprodanosti, a zgolj uradno, saj \u0161e na tako razprodanih koncertih iz tega ali onega razloga vedno vidimo vsaj nekaj praznih sede\u017eev \u2013 celo na novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov, ki se ga navaden smrtnik takoreko\u010d sploh ne more udele\u017eiti, pa \u010de si tega \u0161e tako \u017eeli.<\/p>\n Ob za\u010detku koncerta je prijazni in uglajeni dirigent G\u00e1bor T\u00e1kacs-Nagy<\/em> na kratko nagovoril ob\u010dinstvo in Mozart<\/em>, ki je sledil (Divertimento v D-duru<\/em>, K. 136), je bil nadvse galanten in mehko igran, prvi stavek pa je tekel v zelo sve\u017eem allegru. Gostujo\u010di Komorni orkester Franza Liszta<\/em>, “ponosen promotor mad\u017earske de\u017eele in kulture”, je izjemno uigran in v plemenitem smislu discipliniran ansambel, ki premore odli\u010dne glasbenike in navdu\u0161uje z bogastvom fraziranja, T\u00e1kacs-Nagy pa je premi\u0161ljen vodja; energi\u010den in brez odve\u010dne patetike. Poslu\u0161alstvo je \u017ee uvodno skladbo sprejelo z velikim navdu\u0161enjem.<\/p>\n Ko je po dolgem aplavdiranju napo\u010dil \u010das za \u0160ostakovi\u010dev<\/em> \u0161tiristav\u010dni Koncert za klavir, trobento in godalni orkester v c-molu \u0161t. 1<\/em>, op. 35, je na oder ob navdu\u0161enih ovacijah vendarle pri\u0161la Martha Argerich. Slavna glasbenica, za katero bi vzlic imena in priimka, ki zvenita nekako “na\u0161e” (Marta Argeri\u010d<\/em>?), kdo morda \u0161e pomislil, da je na\u0161e ali vsaj slovanske gore list, vendarle prihaja iz Argentine in ima po materini strani dejansko tudi nekaj slovanskih korenin, saj sta bila njena stara star\u0161a po materini strani \u017eidovska priseljenca iz tedanjega Ruskega cesarstva, \u010deprav priimek Argerich dejansko prihaja iz Katalonije.<\/p>\n Moj prvi vtis je bil, kako ritmi\u010dno in dinami\u010dno neizprosno (\u0161e) vedno igra Argericheva, za katero je glasbeni kritik britanskega \u010dasnika The Guardian po koncertu v Londonu leta 2016 zapisal, da “se zdi, da novica, da pianistka \u0161teje 76 let, \u0161e ni dosegla njenih prstov”. V vseh \u0161tirih stavkih koncerta ni bilo niti enega samega takta, ki bi ga skrajno suverena solistka prepustila naklju\u010dju. Njeno izvajanje je s tehni\u010dnega vidika ob skoraj 70-letni solisti\u010dni karieri \u017ee tako izbru\u0161eno in na trenutke le\u017eerno perfektno, da se glasbenica predaja izklju\u010dno \u0161e tistim bolj “glasbenim” komponentam skladb, ki jih izvaja \u2013 in prav v tem se skriva njena izjemna in nesporna veli\u010dina.<\/p>\n \u010ceprav je vloga trobente v pri\u010dujo\u010dem koncertu bolj bagatelne, skorajda simboli\u010dne narave, je povsem korektno in mehko izvajanje L\u00e1szl\u00e1 T\u00f3tha<\/em> ostalo v prijetnem spominu. Med citati iz razli\u010dnih drugih skladb se v po\u010dasnem stavku koncerta (Lento) pojavi tudi kratek utrinek<\/a> iz Ha\u010daturjanovega Adagia iz Suite \u0161t. 3 iz baleta Gajane, ki ga je v svoji filmski glasbi trikrat citiral tudi James Horner in sugerira oddaljeno, skrivnostno osamljenost. Takoreko\u010d skozi celotno \u0160ostakovi\u010devo skladbo pa je imela Argericheva obilo te\u017eav z vi\u0161ino klavirskega stola, ki jo je neprestano popravljala in prilagajala, zdaj malo vi\u0161je, zdaj malo ni\u017eje. Po zajklju\u010dku skladbe so sledile dolge, delno stoje\u010de ovacije in v zahvalo ponovitev celotnega zadnjega stavka, kar pa je pripeljalo do v celoti stoje\u010dih ovacij.<\/p>\n Po predahu je sledil \u0161e en dirigentov nagovor ob\u010dinstva, med katerim je T\u00e1kacs-Nagy povedal anekdoto s potovanja v Ljubljano, med katerim mu je Argericheva zaupala, da bi od vseh njej ljubih skladateljev na ve\u010derjo najraje od\u0161la s Franzem Lisztom<\/em>; sledila je namre\u010d njegova skladba Angelus<\/em> iz tretje suite Leta romanja<\/em>, S. 163, za katero je dirigent najprej poudaril \u0161e, da je zares redko izvajana v \u017eivo, zato je bila izvedba \u0161e toliko bolj razveseljujo\u010da, orkester pa je globoko ob\u010duteno izvedel skladbo njim doma\u010dega \u2013 mad\u017earskega skladatelja.<\/p>\n Za konec je sledila \u0161e Saint-Sa\u00ebnsova<\/em> priljubljena suita \u017divalski karneval<\/em>, morda kar nekoliko presenetljiva programska izbira. 14-stav\u010dna suita je seveda najbolj znana predvsem po znamenitem Labodu<\/em><\/a> za solo violon\u010delo, marsikdo pa z u\u0161esi zastri\u017ee vsaj \u0161e ob stavkih Akvarij<\/em> in Fosili<\/em>. Tokrat se je izvajalski zasedbi (poleg orkestra in Argericheve \u0161e pianistka Akane Sakai<\/em>) pridru\u017eila \u0161e recitatorka Annie Dutoit<\/em>, h\u010derka Argericheve iz zakona s prav tako znamenitim \u0161vicarskim dirigentom Charlesom Dutoitom (v Ljubljani smo ga nazadnje sli\u0161ali novembra 2015<\/a> z Dunajskimi simfoniki) in poskrbela za \u0161e zanimivej\u0161e izkustvo \u017ee tako slikovite glasbe, saj je glede na glasbene zna\u010daje in vsebino posameznih stavkov prispevala tudi igralske vlo\u017eke, besedila pa je brala v izvirni franco\u0161\u010dini (v koncertnem listu je bil natisnjen tudi prevod). Med popolno zatemnitvijo dvorane (\u017delve<\/em>) je celo “zadremala” in s humornim vlo\u017ekom izzvala spontan aplavz, med Akvarijem<\/em> je pihala milne mehur\u010dke, med Kukavico<\/em> pa se je klarinetist, ki je omenjeno ptico opona\u0161al, sprehodil po odru (Saint-Sa\u00ebns je v partituri sicer predpisal, da bi se moralo “kukanje” klarinetista ogla\u0161ati izza odra). Med Pianisti je Dutoitova s \u0161aljivim namigom na mamo \u2013 kaj takega si kot njena h\u010di pa\u010d sme privo\u0161\u010diti \u2013 izzvala \u0161e drug spontan aplavz (pomenljivo besedilo: Kak\u0161na sme\u0161na \u017eival! \/ Rekli bi \u2013 umetni\u0161ka! \/ Ampak v recitalih \/ ji re\u010demo pianist. \/ Ta sesalec koncertojed, \/ prstar, \/ najpogosteje \u017eivi \/ na vrhu estrade.<\/em> […]) Izvedba je tako dobila tudi elemente performansa, kar je bila po eni strani prijetna deviacija od ustaljenih koncertnih izvedb, po drugi pa je glasbenikom vendarle ukradla zmeren del pozornosti poslu\u0161alcev; morebitne odsotnosti Dutoitove tako ne bi pretirano pogre\u0161ali. Pod \u010drto je vendarle treba pohvaliti brezhibno izvedbo, zelo lepa solisti\u010dna prispevka violon\u010dela (Labod<\/em>) in ksilofona (Fosili<\/em>) ter odli\u010dno “drugo pianistko”. Po velikem navdu\u0161enju avditorija smo za dodatek sli\u0161ali \u0161e ponovljena stavka Finale<\/em> in Akvarij<\/em>.<\/p>\n Upam si trditi, da Argericheva z magnetizmom svojega izvajanja ne glede na orkester in dirigenta, ki jo spremljata, pozornost ob\u010dinstva s prvim zaigranim taktom nemudoma preusmeri nase in “poskrbi”, da tam tudi ostane; temu fenomenu smo bili pri\u010da tudi na ljubljanskem koncertu. \u010ceprav je bil kdo ob programski odsotnosti velikih klavirskih koncertantnih klasik morda nekoliko razo\u010daran, pa je bil tokratni koncertni ve\u010der z Martho Argerich \u010dudovit primer razveseljive eksote, kako izjemno lahko tudi navidezno lahkotnej\u0161a klavirska dela zvenijo v viziji in izvedbi pravega virtuoza.<\/p>\n <\/p>\n Le dan po koncertu Marthe Argerich je v Slovenski filharmoniji ob orkestru filharmoni\u010dne hi\u0161e, ki mu je konec aprila naposled vendarle uspela razvpita, medijsko notori\u010dna, dolgotrajna in mu\u010dna “razveza” z Uro\u0161em Lajovicem \u2013 z direktorjem Damjanovi\u010dem, ki ga (tudi) na tokratnem koncertu ni bilo, imajo manj sre\u010de \u2013, nastopil kitajski violon\u010delist Jiapeng Nie<\/em>. \u017dal pa je treba pred glasbeno vsebino omeniti zmedo z vstopnicami, saj je FL za npr. moj sede\u017e uspelo prodati kar tri (sic \u2013 3!) vstopnice: eno novinarsko akreditacijo, eno gratis vabilo in eno redno vstopnico nekemu tujemu turistu, ki me je v zadnjih sekundah pred za\u010detkom koncerta jezen in naveli\u010dan ve\u010dkratnega presedanja in zmedenosti ni\u010d krivih hostes agresivno odrinil in mi zabrusil, naj se znajdem po svoje; enega zadnjih prostih sede\u017eev sem tako na sre\u010do \u0161e lahko zasedel povsem v ospredju dvorane in tik pred direktorjem FL Darkom Brlekom, ki pa je v intervjuju za Vsakdanje navade uspe\u0161nih ljudi<\/em>, rubriko Delove tedenske priloge Svet kapitala nedavno izjavil, da “kritik ne prebira ve\u010d, saj nimamo pravih kritikov. Pri nas so priu\u010deni kritiki, ki jih namesto strokovnosti vse bolj vodijo osebne frustracije.” Spo\u0161tovani gospod Brlek, zmeda z vstopnicami, ki si jo celo ve\u010dkrat radi privo\u0161\u010dite v FL, me osebno vsekakor vedno bolj frustrira, va\u0161ih razo\u010darljivih navedb glede kritikov pa ne bi komentiral; ve\u010d kot o\u010ditno je, da niste \u0161e nikoli prebrali nobene moje kritike.<\/p>\n Dirigent Zhang Guoyong je v zanimivi, morda nekoliko nenavadni potezi za koncert izbral izklju\u010dno \u0160ostakovi\u010devo<\/em> glasbo in ve\u010der je tako za\u010dela Introdukcija iz baletne suite Zlata doba<\/em>, op. 22a. Gre za kratko uverturo s pestrostjo glasbenega izraza, katerega poustvarjenje pa orkestrsko gledano ob sicer dovolj \u010dvrstem in ritmi\u010dnem glasbenem izrazu ni bilo na optimalni ravni.<\/p>\n En od temeljnih kamnov solisti\u010dnega repertoarja za violon\u010delo je nesporno tudi \u0160ostakovi\u010dev Koncert za violon\u010delo in orkester \u0161t. 1 v Es-duru<\/em>, op. 107, s katerim se je predstavil Nie. Spremljava je bila suverena, a pogosto preglasna, res pa je, da tudi filharmoni\u010dna Kozinova dvorana pod te\u017ejimi dinami\u010dnimi obremenitvami hitro za\u010dne klecati. Solist je igral zelo fluidno in samozavestno kljub tehni\u010dno zelo zahtevnemu partu, ki pa skladbo (skladatelj jo je posvetil prijatelju in virtuozu Mstislavu Rostropovi\u010du), kot se to v tak\u0161nih primerih pogosto zgodi, poslu\u0161alcu naredi \u0161e bolj poslu\u0161ljivo in zanimivo. Globino solisti\u010dnega uvida in tona bi se dalo v drugem stavku \u0161e bolje raziskati, je pa lepo uspel zlove\u0161\u010de-skrivnostni zaklju\u010dek stavka. Po uspe\u0161ni kadenci je sledil \u0161e soliden zadnji stavek, za dobro predstavo pa je treba pohvaliti tudi solohornista orkestra, Jo\u017eeta Ro\u0161erja.<\/p>\n \u0160ostakovi\u010deva brez dvoma najbolj znana in najpogosteje izvajana simfonija je seveda \u0161tiristav\u010dna Simfonija \u0161t. 5 v d-molu<\/em>, op. 47. Skladba je ob krstni izvedbi po\u017eela silno navdu\u0161enje ob\u010dinstva in ve\u010d kot polurne ovacije. Za kvazi veseli, navdu\u0161eni in optimisti\u010dni zadnji stavek skladbe je skladatelj zapisal: “Veselje je prisiljeno in ustvarjeno pod gro\u017enjo, kot v Borisu Godunovu [opera Modesta Musorgskega]. Predstavljajte si, da vas nekdo tepe s palico in vam obenem ukazuje: ‘Veseliti se morate, veseliti!'” Prvi stavek je do spremembe tempa zvenel precej prazno, potem pa precej bolje \u2013 porogljivo in v osrednjem delu optimisti\u010dno; bilo je tudi nekaj te\u017eav z intonacijo na liniji pihala \u2013 trobila. Omeniti in izpostaviti je treba \u0160pelo Cvikl<\/em>, novo timpanistko orkestra, ki je nasledila pred kratkim upokojenega dolgoletnega timpanista Darka Gorenca. Ob Barbari Kresnik je to \u017ee druga \u017eenska \u010dlanica sekcije tolkal, v kateri sta \u0161e Franci Krevh in Matev\u017e Bajde, kar je vsekakor razveseljivo. Cviklova se je na koncertu izkazala z dobrim igranjem in odli\u010dnim smislom za integracijo v orkestrsko zvo\u010dno sliko, kar je ena najpomembnej\u0161ih nalog vsakega timpanista. Britanski dirigent Norman Del Mar je v svoji znameniti knjigi Anatomija <\/em>orkestra zapisal: “Vizualno se zdi, kot da bi timpanist sedel na prestolu in predsedoval orkestru. To tudi nikakor ni prazna marnja ali kakr\u0161nakoli iluzija, kajti dober timpanist resni\u010dno postavi in dolo\u010da standard celotnega orkestra in navdu\u0161uje tako ostale glasbenike, kot tudi poslu\u0161alce; njegova vloga je namre\u010d veliko bolj integriran glasbeni del celote kot kateregakoli drugega tolkalnega in\u0161trumenta, ne glede na to, kako pomembni ali zapleteni so posebni u\u010dinki, ki jih ti in\u0161trumenti omogo\u010dajo.”<\/p>\n Izvedba simfonije je v drugem in tretjem stavku nemoteno tekla naprej; soloflavtistu Mateju Grahku smo bili hvale\u017eni za lepe sole. Dirigent Guoyong je bil precej umirjen, a tudi ekspresiven in pri vodenju orkestra dovolj odlo\u010den ter konkreten. \u010ceprav je vse tri \u0160ostakovi\u010deve skladbe dirigiral na pamet, pa mu njihove v\u00e9like, meje premikajo\u010de izvedbe niso uspele. Finale je zazvenel v prikladno impresivnem dinami\u010dnem ognjemetu, v katerem pa je dandanes vendarle mogo\u010de zasli\u0161ati in za\u010dutiti skladateljevo tragikomi\u010dnost glasbenega izraza in grotesknost zgodovinskega ozadja, v katerem je simfonija nastajala (ve\u010d o tem tule<\/a>). Glede na festivalski program bo izjemno zanimivo spremljati in seveda primerjati izvedbo in vizijo taiste simfonije, ki jo bo na zaklju\u010dnem koncertu 31. avgusta vodil znameniti Valerij Gergijev.<\/p>\n In \u0161e sklepna misel: medtem ko neslavno zru\u0161eni dirigent Lajovic orkestru na svoj na\u010din \u0161e vedno “izkazuje zvestobo”, saj njihove koncerte obiskuje kot poslu\u0161alec \u2013 bil je tudi na tokratnem \u2013, se velesamozavestnemu direktorju Damjanu Damjanovi\u010du to o\u010ditno zdi nepotrebno zapravljanje \u010dasa, saj ga tudi tokrat ni bilo, \u010deprav bi mu moralo biti redno in dosledno obiskovanje koncertov orkestra filharmoni\u010dne hi\u0161e, ki jo sam vodi, ne samo v veselje in ponos, ampak tudi delovna obveznost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" v Cankarjevem domu in Slovenski filharmoniji<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16639,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-16638","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16638","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16638"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16638\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16662,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16638\/revisions\/16662"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16639"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16638"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16638"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16638"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}* * *<\/strong><\/h4>\n
Slovenska filharmonija, Ljubljana, 11. julij 2017<\/h4>\n