{"id":16668,"date":"2017-08-03T18:19:43","date_gmt":"2017-08-03T16:19:43","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16668"},"modified":"2017-08-03T18:19:43","modified_gmt":"2017-08-03T16:19:43","slug":"john-malkovich-na-festivalu-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16668","title":{"rendered":"John Malkovich na Festivalu Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Unionska dvorana, Ljubljana, 20. julij 2017<\/span><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

Nemara najve\u010dje zvezdni\u0161ko ime, ki ga je letos v Ljubljano v okviru Festivala Ljubljana (FL) pripeljal njegov direktor Darko Brlek, je bil 63-letni ameri\u0161ki igralec John Malkovich<\/em>. Hollywoodski zvezdnik, ki je zaigral v ve\u010d kot 70 filmih<\/a>, je bil v karieri dvakrat (1984 in 1993) nominiran tudi za oskarja, a kipca ni dobil, je pa prejemnik kar nekaj drugih nagrad, med drugim tudi emmyja, in ‘predmet’ fantazijske komedije Biti John Malkovich<\/em><\/a>, ki jo je leta 1999 posnel Spike Jonze in v kateri brezposelni lutkar v podobi Johna Cusacka odkrije prehod v Malkovicheve misli oz. um; Malkovich v filmu seveda igra samega sebe (osebno mi je sicer v spominu iz mladih let nekoliko nenavadno ostal po svoji takoreko\u010d cameo vlogi v filmu \u017divi<\/em>). In \u010de sem \u017ee v kritiki koncerta Marthe Argerich<\/a> pisal o njenem nekam “znano zvene\u010dem” priimku na -ich in delno slovanskih koreninah, velja omeniti tudi, da sta bila Malkovicheva stara star\u0161a (ki sta se verjetno pisala Malkovi\u0107) po o\u010detovi strani iz hrva\u0161kega Ozalja, od slovenske meje le kak\u0161nih 10 kilometrov oddaljenega mesteca.<\/p>\n

\u010ceprav je Malkovich izvirno seveda igralec, pa je v Ljubljano dejansko pripotoval kot sodelujo\u010di umetnik na koncertu italijanskega komornega orkestra I Solisti Aquilani<\/em>, ki ga je vodil kanadski dirigent Alvise Casellati<\/em>. Malkovich je \u017ee pred leti pri\u0161el na (niti najmanj novo) idejo, da bi umetni\u0161ko interpretacijo umetni\u0161kega besedila zdru\u017eil in prepletel z glasbeno umetnostjo v vlogi pripovedovalca ali naratorja. Na dopoldanski tiskovni konferenci pred ve\u010dernim koncertom je igralec povedal: “Rad bi ustvaril vtis, da sta bila glasba in besedilo napisana skupaj, da obstajata skupaj. Zelo mora\u0161 biti pazljiv, ko se za\u010dne\u0161 ukvarjati s klasi\u010dno glasbo. Glasba ima mo\u010d, ki je druge zvrsti umetnosti ne dosegajo. Dobro odigrana klasi\u010dna glasba ima prvinski naboj, kakr\u0161nega ne premore niti Rembrandtovo platno ali kaka druga mojstrovina.”<\/em> Seveda pa je bil njegov cilj veliko vi\u0161ji od golega pripovedovanja, saj naj bi projekt, ki ga izvaja skupaj s pianistko ruskega rodu Anastasijo Terenkovo<\/em>, v duhu Wagnerjeve ideje Gesamtkunswerka<\/em> prepletel umetnosti glasbe in njene intepretacije z igralskim performansom ter interpretacijo govorjene besede, ki pa naj bi \u2013 \u010deprav neuglasbena \u2013 ob orkestrsko-solisti\u010dni spremljavi glasbe Alfreda \u0160nitkeja<\/em> zvenela bolj kot nekak\u0161en libreto. Zato je Malkovich dodal: “Zdelo se mi je, da se besedilo dobro ujema s \u0160nitkejevo glasbo, v kateri je ogromno paranoje, repetitivnosti, obsesije \u2026 in nekaj razkritja.” <\/em><\/p>\n

V omenjenem projektu je Malkovich tako izbral in uporabil poglavje Poro\u010dilo o slepcih<\/em> (Report on the Blind, <\/em>izvirno Informe sobre ciegos<\/em>) iz romana Grobovi in junaki<\/em> argentinskega pisatelja, pa tudi slikarja in fizika Ernesta Sabata<\/em>. Delo, ki je iz\u0161lo leta 1961, pripoveduje o mladem Mart\u00ednu Castillu, ki se zaljubi v dekle, katere o\u010de Fernando Vidal \u2013 tako koncertni list \u2013 s “parano\u010dno idejo, da svetu vladajo slepci, predstavlja realisti\u010dno alegorijo brez\u010dasne tragedije”<\/em>.\u00a0 Kako bi na idejo projekta in njegovo izvedbo odreagirala \u0160nitke in Sabato, bo seveda ostalo ve\u010dno neodgovorjeno vpra\u0161anje, a pred Malkovichem, ki je na oder stopil \u0161ele v drugi polovici ve\u010dera, si oglejmo \u0161e za\u010detni skladbi koncerta.<\/p>\n

\u017dal moram tudi tokrat zapisati, da sem bil \u017ee na tretjem zaporednem koncertu leto\u0161njega FL pri\u010da zmedi s sede\u017ei; ali so imeli ljudje (kot \u017ee na februarskem koncertu<\/a>) zaradi nejasnega in slabo vidnega o\u0161tevil\u010denja sede\u017eev te\u017eave z njihovim iskanjem ali pa smo spet videli primere ve\u010d prodanih vstopnic za isti sede\u017e (tudi sam sem bil ponovno povpra\u0161an, \u010de lahko hostesi na vpogled predlo\u017eim svojo novinarsko akreditacijo); te\u017eava zdaj \u017ee res postaja odsev pravega diletantstva, ki nikakor ne priti\u010de tako ugledni kulturni instituciji in festivalu, s katerim se le-ta predstavlja in di\u010di doma in na tujem.<\/p>\n

Uvodoma smo prisluhnili Bachovemu<\/em> baro\u010dnemu Koncertu za violino, godala in continuo \u0161t. 1 v a-molu<\/em>, BWV 1041, s katerim se je kot solistka predstavila na\u0161a violinistka Lana Trotov\u0161ek<\/em>. Spremljava orkestra je bila ve\u010dino \u010dasa premalo “bachovsko” galantna in precizna (podobne te\u017eave se pogosto pojavljajo pri izvedbah Mozartovih skladb), res pa je tudi, da so akusti\u010dni pogoji v precej suhi Unionski dvorani za klasi\u010dno glasbo vse prej kot optimalni. V po\u010dasnem stavku sta se solistka in orkester raz\u0161la tudi intonan\u010dno, sicer pa se \u010dlani ansambla glasbi ne predajajo (ali pa se ji vsaj na ljubljanskem koncertu niso) dovolj intenzivno in Casellatijevo precej umirjeno vodenje gotovo ni pomagalo k izbolj\u0161anju vtisa. Trotov\u0161kova je k partu pristopila precej rutinirano s prete\u017eno neizostrenim in nefokusiranim tonom. Prepri\u010dan sem, da zmore ve\u010d in bolje in da to ni bila ena njenih najbolj\u0161ih predstav. Tudi aplavza sicer polne dvorane je bilo precej hitro konec.<\/p>\n

Prav zanimivo je, koliko \u0160ostakovi\u010deve<\/em> glasbe poslu\u0161amo na leto\u0161njem FL; \u010dlovek bi pomislil, da gre morda za obletnico skladateljevega rojstva ali smrti, kar pa ne dr\u017ei (1906\u20131975). Za izvedbo Komorne simfonije<\/em>, op. 110a se je zasedba pove\u010dala. Skladba v petih stavkih je izvirno nastala kot Godalni kvartet \u0161t. 8 v pi\u010dlih treh dneh leta 1960, izvirniku zvesto orkestracijo pa je pripravil dirigent Rudolf Bar\u0161aj<\/em>. Skladba je bila neposreden odgovor na dva \u017eivljenjska dogodka, ki sta skladatelja mo\u010dno potrla: do\u017eivel je prvi hud napad mi\u0161i\u010dne bolezni, po katerem ga je zdravje za\u010delo vse bolj zapu\u0161\u010dati, poleg tega pa se je z odporom pridru\u017eil komunisti\u010dni partiji. V partituro je zapisal, da je skladba “posve\u010dena \u017ertvam fa\u0161izma in vojne”<\/em>, \u010deprav je \u0160ostakovi\u010deva h\u010di Galina pozneje trdila, da je skladbo posvetil samemu sebi in da ga je v zapisano posvetilo prisilila ruska oblast. Skladbo za\u010dne znani glasbeni podpis ‘DSCH’, ki z notami D-Es-C-H podpi\u0161e prve \u0161tiri \u010drke skladateljevega podpisa v nem\u0161ki transkripciji (Dmitri SCHostakowitsch).<\/p>\n

Glasba Komorne simfonije je bila po sli\u0161anem sode\u010d bli\u017eja tako dirigentu, kot orkestra\u0161em, zato je bila tudi izvedba uspe\u0161nej\u0161a od prej sli\u0161anega Bacha. Gore\u010dnost drugega stavka, ki ga je pri komponiranju filmske glasbe za Hitchcockov Psiho morda imel nekje v podzavesti Bernard Herrmann, bi bila lahko \u0161e bolj neprizanesljiva, skupna igra ansambla pa je bila z izjemo nekaj nepazljivosti, ki so zvenele povr\u0161no, solidna. Dirigentova vizija sicer ni bila v celoti prepri\u010dljiva, saj mu vseh skritih nians \u0160ostakovi\u010deve skladateljske tema\u010dnosti ni uspelo osvetliti. To je bilo pri\u010dakovano najbolj o\u010ditno ravno v po\u010dasnih stavkih, ki pa so trije, vsi nosijo oznako Largo (\u0161iroko, zelo po\u010dasi) in tako gradijo prete\u017eni del celotne skladbe. \u0160e koncertni mojster Daniele Orlando je deloval precej nezainteresirano, poslu\u0161alske refleksije nevajeno in verjetno \u017ee neu\u010dakano ob\u010dinstvo pa je po koncu skladbe za\u010delo s prehitrim aplavzom.<\/p>\n

Po odmoru smo na odru kon\u010dno do\u010dakali tudi Johna Malkovicha. \u0160nitkejev Koncert za klavir in godala <\/em>se je za\u010del v popolni temi dvorane, sli\u0161ati pa je bilo samo ogla\u0161anje malega ro\u010dnega zvonca in hitro je postalo jasno, zakaj: ko je s svojim besedilom vstopil \u0161e igralec, smo \u017ee med prvimi stavki izbora iz romana Grobovi in junaki sl\u0161ali: “[…] Nehala je zvon\u010dkljati, kot da je zvon\u010dek potresavala samo zame, da bi me prebudila iz norega spanca in opozorila, da se je moje prej\u0161nje bivanje kon\u010dalo in se moram spopasti z resni\u010dnostjo.”<\/em> Kljub legendarnemu in znamenitemu glasu, s katerim \u017ee desetletja osvaja mno\u017eice (osebno pa me v \u017eivo ni prav pretresel) ter brez dvoma izdelani in domi\u0161ljeni interpretaciji besedila je bil Malkovich premo\u010dno ozvo\u010den in posledi\u010dno preglasen, da bi lahko dosegel cilj, opisan v koncertnem listu: “[…] glasbo dopolnjuje besedilo v dialogu z njo; glas kot del glasbe nastopa bolj v vlogi glasbila kakor sredstva pripovedovanja.”<\/em> In \u010deprav tak\u0161na perfekcija ni bila dose\u017eena, je treba priznati, da sta bili dramatizacija in umestitev skrbno in smiselno izbranega besedila ob \u0160nitkejevo glasbo, njen zna\u010daj in dogajanje izdelani in realizirani premi\u0161ljeno in u\u010dinkovito. Sporo\u010dilo Poro\u010dila o slepcih kar kli\u010de po aktualizaciji in primerjavi z dana\u0161njim \u010dasom in brez\u0161tevilnimi anomalijami, ki ga zaznamujejo, a je sam Malkovich morebitne tovrstne paralele kot plod lastnega razmi\u0161ljanja ostro zavrnil. Njegova predstava na FL bi bila sicer vredna \u0161e bolj poglobljene in temeljite analize, ki pa presega okvire glasbene kritike; v branje lahko priporo\u010dim razmi\u0161ljanje za film specializirane novinarske kolegice<\/a>.<\/p>\n

Glede na atipi\u010dno festivalsko lokacijo koncerta in glede na Malkovichevo ime, ki je v obisk prepri\u010dalo tudi veliko prilo\u017enostne, sicer koncertno nepou\u010dene in nevzgojene publike, smo morali vseskozi, najbolj pa seveda pred, med in po zvezdnikovem nastopu trpeti obilo neuvidevnega fotografiranja, ukvarjanja s telefoni, delovanja telefonskih bliskavic in podobnih neotesanosti. Kot bi \u017eeleli postironi\u010dno poudariti odlomek iz prebranega Sabatovega besedila in z njim ponazoriti dandana\u0161nje stanje duha: “[…] 3. Bog je, vendar ob\u010dasno zadrema: njegove more so na\u0161e \u017eivljenje. \/ Po mojem mnenju je sklep jasen: princ teme \u0161e naprej vlada z \u017eelezno roko. […]”<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Unionski dvorani<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16669,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-16668","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16668","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16668"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16668\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16672,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16668\/revisions\/16672"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16669"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16668"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16668"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16668"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}