{"id":16689,"date":"2017-08-24T07:23:46","date_gmt":"2017-08-24T05:23:46","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16689"},"modified":"2017-08-24T07:23:46","modified_gmt":"2017-08-24T05:23:46","slug":"dva-komorna-koncerta-festivala-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16689","title":{"rendered":"Dva komorna koncerta Festivala Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Kri\u017eevni\u0161ka cerkev, Ljubljana, 8. avgust 2017 in 9. avgust 2017<\/h4>\n

V drugem tednu avgusta smo imeli v dveh zaporednih dneh v okviru Festivala Ljubljana (FL) mo\u017enost prisluhniti dvema zelo zanimivima komornima koncertoma. Prvi koncert je bil pravzaprav solisti\u010dni recital, ki ga je izvedel italijanski pianist in \u010dembalist Gian Maria Bonino<\/em>. Glasbenik se je v enem ve\u010deru pravzaprav predstavil z dvema koncertoma: z \u017ee omenjenim solisti\u010dnim recitalom in po kratkem predahu \u0161e skupaj z godalnim triom Astra (drugega koncerta nisem poslu\u0161al).<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zvok fortepiana \u2013 histori\u010dnega instrumenta, na katerega igra Bonino, je za nevajena u\u0161esa zelo zanimiv. Ta \u0161estoktavni klavir s kovinskimi strunami namre\u010d zveni bistveno druga\u010de od dandana\u0161njega sodobnega koncertnega klavirja, ki smo ga na koncertih odrih veliko pogosteje vajeni. Zvok fortepiana je precej bolj suh, salonsko komorno-intimen in ima (kljub pedalom) kraj\u0161i sustain, zato pravzaprav zveni bolj kot “kri\u017eanec” med klavirjem in \u010dembalom. Kakorkoli, Boninova izbira glasbila se je za akusti\u010dno in sicer\u0161nje okolje Kri\u017eevni\u0161ke cerkve vsekakor izkazala za odli\u010dno, saj je koncert \u017ee samo zaradi nje pridobil poseben \u010dar in dodatno dimenzijo. Glasbenik je smiselno sestavil tudi klasicisti\u010dni spored koncerta: prva polovica ve\u010dera je bila namenjena Haydnu<\/em>, druga pa Beethovnu<\/em>. Znamenita skladatelja sta se poznala tudi osebno, saj je bil tedaj 20-letni Beethoven na Dunaju nekaj \u010dasa dejansko Haydnov u\u010denec.<\/p>\n

Koncert se je za\u010del s Haydnovimi kratkimi Variacijami v f-molu<\/em>, Hob. XVII:6, ‘Un piccolo divertimento’<\/em>. Boninovo igranje je bilo sprva precej premo\u010drtno in zadr\u017eano, a obenem ob\u010duteno gibko in teko\u010de z lepim in jasnim fraziranjem, solist pa kljub sorazmerno veliki nevarnosti ni zapadel v rutiniranost. Ob izvedbi Sonate v Es-duru<\/em>, Hob. XVI:52 istega skladatelja je postalo resni\u010dno jasno, da je Haydn izvajalcu odli\u010dno znan in zelo ljub skladatelj; tako je izvajano glasbo plemenitil z dobrim dinami\u010dnim kontrastiranjem. Mestoma bi sicer lahko dodal za odtenek ve\u010d rubata, a se je morda ravno to komu zdelo osve\u017eujo\u010de, kar lahko razumem. Ob tonaliteti Es-dura, ki ji pripisujejo zmagovit in mogo\u010den zna\u010daj \u2013 v njej so npr. napisane Beethovnova Eroica, Chopinova Velika briljantna poloneza, Schumannova Renska simfonija ter veli\u010dastni sklep Mahlerjeve 2. simfonije \u2013 je izvedba sonate izzvenela \u0161e posebej prepri\u010dljivo.<\/p>\n

Kot re\u010deno, je po odmoru napo\u010dil \u010das za Beethovna; prisluhnili smo dvema sonatama. \u0160e prej pa je Bonino nagovoril ob\u010dinstvo in povedal nekaj o akusti\u010dnih in ostalih posebnostih 214 let starega in v Firencah restavriranega fortepiana, na katerega je igral. Predstavil je tudi drugo, ve\u010dje glasbilo, na katero je igral med koncertom z godalnim triom, in na kratko razlo\u017eil njegovo precej burno in zelo zanimivo zgodovino, saj je svojo sonato za violon\u010delo nanj komponiral sam Chopin, klavir pa je prepotoval svet vse od Londona do Kalkute in naposled pristal v Italiji, saj ga je Bonino dejansko na\u0161el in kupil na \u2013 eBayju. Dele\u017eni smo bili tudi kratke “demonstracije” klavirja, z odlomkom (kajpada) Chopinovega Nokturna v (kajpada) Es-duru, op. 9, \u0161t. 2.<\/p>\n

Beethovnova Sonata \u0161t. 3 v C-duru<\/em>, op. 2 zveni precej mladostno in bistveno bolj lahkotno in spro\u0161\u010deno, kot skladateljeva poznej\u0161a dela; svoje k temu vtisu prispeva tudi “osnovna” tonaliteta C-dura. 25-letni Beethoven je sonato napisal le leto po prej sli\u0161ani Haydnovi sonati in jo posvetil prav svojemu u\u010ditelju. Dolo\u010deni motivi uvodnega stavka sonate (Allegro con brio) spomnijo npr. na Bachovo Kromati\u010dno fantazijo in fugo v d-molu, BWV 903, pa tudi na Beethovnova poznej\u0161a orkestralna dela, npr. na 3. in 5. simfonijo. Kakovost Boninovega igranja je tudi tu vseskozi ostala nespremenjena.<\/p>\n

Osebno sem z najve\u010djim zanimanjem pri\u010dakoval ravno izvedbo zadnje skladbe ve\u010dera \u2013 ene najbolj priljubljenih Beethovnovih klavirskih sonat, Sonate \u0161t. 23 v f-molu<\/em>, op. 57, ‘Appassionate’<\/em>. Zanimivo se mi je zdelo, da Bonino ni nobene skladbe koncerta igral na pamet, \u010deprav so mu vse brez sence dvoma odli\u010dno znane in gotovo ne\u0161tetokrat preigrane. Glasbeni zna\u010daj Appassionate je seveda druga\u010den, a jo je bilo ponovno osve\u017eujo\u010de in navdu\u0161ujo\u010de sli\u0161ati v izvedbi na starodobni pianino, kar je konec koncev ponudilo tudi zelo avtenti\u010den vpogled oz. “vposluh” v poslu\u0161alsko izku\u0161njo \u010dasa pred dvema stoletjema. Kontrast je bil dose\u017een tudi z izbiro skladbe (poleg uvodnih Variacij) v tonaliteti f-mola, ki naj bi v nasprotju s prej omenjenim Es-durom zvenela \u017ealobno, melanholi\u010dno in fatalisti\u010dno; spomnimo se npr. na Priv\u0161kovo Ljubezen v f-molu ali na 4. simfonijo \u010cajkovskega, ki dejansko nosi podnaslov ‘Fatum’ (‘Usoda’). Boninov fortepiano je tu \u2013 sploh v najni\u017ejih dveh oktavah \u2013 dosegel svoje dinami\u010dne limite; proti koncu koncerta se je \u017ee tudi nekoliko razglasil, kar pa je publika dobrohotno sprejela v duhu prej omenjene avtenti\u010dnosti \u2013 tako izvedbene, kot poslu\u0161alske. Dodaten argument je bilo tudi zelo pohvalno in zgledno muziciranje pianista, ki je naposled dodal \u0161e znameniti drugi stavek<\/a> znamenite Beethovnove klavirske sonate ‘V mese\u010dini’ \u2013 ob polni luni, ki se je zgodila ravno dan pred koncertom, vsekakor tehtna izbira! Nedvomno koncert, ki bo ostal v zelo prijetnem spominu.<\/p>\n

*<\/h4>\n

Le dan po Boninu pa je v Kri\u017eevni\u0161ki cerkvi nastopila \u017ee druga zasedba. Tokrat je bil \u010das za koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije<\/em>, ki ga je vodil ruski violinist, aran\u017eer in dirigent Dimitrij Sitkovecki<\/em>, kot solist na flavti pa se jim je pridru\u017eil \u0161e na\u0161 flavtist Boris Bizjak<\/em>, ki sicer \u017eivi in deluje v Londonu. Uvodoma smo prisluhnili Simfoniji \u0161t. 6 v E-duru<\/em>, Wq 182 Carla Philippa Emanuela Bacha<\/em>. Orkester, ki je pred nekaj leti obhajal svojo 20. obletnico<\/a>, je bil tradicionalno dobro pripravljen in blagozvo\u010den, zelo dobra dirigentova predstava in vodenje pa sta pripeljala do ve\u010ddimenzionalnosti globine tona predvsem v harmonsko bogatem drugem stavku Bachove simfonije. Kot \u017ee dan poprej, se je \u0161e enkrat izkazalo, kako zelo je akusti\u010dno okolje Kri\u017eevni\u0161ke cerkve primerno za tovrstne komorne koncerte.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

V Koncertu za flavto, godala in continuo<\/em> v d-molu<\/em>, Wq 22 istega skladatelja se je orkestru pridru\u017eil prej omenjeni Bizjak (poleg njega pa tudi na\u0161 izvrstni \u010dembalist Toma\u017e Sev\u0161ek \u0160ramel, ki pa v koncertnem listu ni bil posebej omenjen, \u010deprav ni redni \u010dlan orkestra). Kakovost orkestrske spremljave je bila od za\u010detka skladbe za kak\u0161no stopnico ni\u017eja, kot pri uvodni simfoniji, sicer pa gre za zelo elegantno koncertantno kompozicijo, v katero je solist vdahnil prav\u0161njo mero okretnosti in spevne, lahkotne igre, smel pa bi si dovoliti ve\u010d dinami\u010dne prezence. Pozneje se je sicer bolj razigral in prepri\u010dal predvsem z idili\u010dno, mehko liriko drugega stavka. Omembe \u0161e kako vredno vlogo je kot premi\u0161ljeni povezovalec glasbenega tkiva odigral tudi Sev\u0161ek in s tem pomembno pripomogel k uspe\u0161nosti prvega dela koncerta. Po odli\u010dni izvedbi zadnjega stavka koncerta je Bizjak navdu\u0161enemu ob\u010dinstvu zaigral \u0161e drugi stavek iz Sonate za flavto v a-molu (prav tako C. P. E. Bach).<\/p>\n

Tudi na tem koncertu se, kot sem omenjal \u017ee v prej\u0161njih leto\u0161njih festivalskih kritikah, nismo mogli izogniti nenavadno pogostim izvedbam \u0160ostakovi\u010deve glasbe na leto\u0161njem FL in \u010deprav v letu 2017 ne gre za nobeno skladateljevo okroglo obletnico, se je tokratni koncert zgodil natanko na 42. obletnico \u0160ostakovi\u010deve smrti (9. 8. 1975). Ob njegovem Godalnem kvartetu \u0161t. 3 v F-duru<\/em>, op. 73, ki ga je Sitkovecki orkestriral in priredil za izvedbo z godalnim orkestrom, seveda nemudoma pomislim na \u0161e en skladateljev godalni kvartet, ki ga je doletela ista usoda;\u00a0 Komorno simfonijo, op. 110a, ki je pravzaprav predelani Godalni kvartet \u0161t. 8 (in je bila izvedena na nedavnem festivalskem koncertu z Johnom Malkovichem<\/a>), je za komorno godalno izvedbo leta 1974 pripravil dirigent Rudolf Bar\u0161aj. Tako kot pri 8., je \u017ee pri 3. godalnem kvartetu skladateljevo pero vodila podstat vojne tematike, zato je petim stavkom pripisal tudi programske naslove, ki sugerirajo bolj usmerjeno in osredoto\u010deno poslu\u0161alsko izku\u0161njo. Sitkovecki, ki je po zaslugi FL v zadnjih letih v Ljubljani postal \u017ee precej pogost in priljubljen gost, je \u2013 podobno kot \u0161tiri desetletja pred njim rojak Bar\u0161aj \u2013 poskrbel za domi\u0161ljeno in polno zvene\u010do instrumentacijo in kljub ob\u010dasno vsaj navidez avoritarnemu vodenju orkestra pripravil odli\u010dno izvedbo, zares pohvalno pa se je odrezal tudi orkester.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Kri\u017eevni\u0161ki cerkvi<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16690,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-16689","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16689","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16689"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16689\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16694,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16689\/revisions\/16694"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16690"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16689"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16689"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16689"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}