{"id":16798,"date":"2017-09-20T22:40:04","date_gmt":"2017-09-20T20:40:04","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16798"},"modified":"2017-09-20T22:40:04","modified_gmt":"2017-09-20T20:40:04","slug":"valerij-gergijev-na-festivalu-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16798","title":{"rendered":"Valerij Gergijev na Festivalu Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Zaklju\u010dni koncert 65. Festivala Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana, 31. avgust 2017<\/strong><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Leto\u0161nja 65. izdaja Festivala Ljubljana (FL) se je na zadnji avgustovski ve\u010der po nastopih vrhunskih umetnikov kova Marte Argerich<\/a> in Johna Malkovicha<\/a> sklenila z zaklju\u010dnim koncertom, na katerem je s “svojim” Orkestrom Marijinega gledali\u0161\u010da<\/em> iz Sankt Peterburga nastopil nam \u017ee dobro znani umetnik, vrhunski glasbenik in nesporno en najve\u010djih dirigentov na\u0161ega \u010dasa, Valerij Gergijev<\/em>. V Moskvi rojeni ruski dirigent se predvsem v zadnjih 15 letih v Ljubljano na festivalske koncerte vra\u010da zelo pogosto; v \u010dasu, ko je bil tam \u0161ef dirigent, nas je obiskal tudi z znamenitim Londonskim simfoni\u010dnim orkestrom. Letos je minilo 20 let od njegovega prvega gostovanja v Sloveniji in izvrstni umetnik je “za prispevek k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora z vrhunskimi glasbenimi do\u017eivetji” od predsednika republike prejel srebrni red za zasluge<\/a>. Spomnimo, da je Gergijev ob 20. obletnici samostojnosti na\u0161e dr\u017eave sprejel povabilo FL in na Kongresnem trgu v Ljubljani ogromnim zdru\u017eenim orkestrsko-zborovskim silam dirigiral veli\u010dastno in grandiozno izvedbo Mahlerjeve Simfonije \u0161t. 8 v Es-duru, ‘Simfonije tiso\u010dev’. V uradu predsednika republike so obrazlo\u017eitev vro\u010ditve najvi\u0161jega dr\u017eavnega odlikovanja, ki ga lahko od na\u0161e dr\u017eave prejme tuj dr\u017eavljan, sklenili takole: “Za Slovenijo je bila zato toliko ve\u010dja \u010dast, da je bila Ljubljana leta 2011 pod taktirko tako velikega glasbenega umetnika prizori\u0161\u010de premierne izvedbe prvih dveh ciklov legendarne tetralogije Nibelungov prstan skladatelja Richarda Wagnerja. Prvima dvema cikloma, imenovanima Rensko zlato in Valkira, se letos pridru\u017eujeta \u0161e premierni izvedbi drugih dveh ciklov, Siegfried in Somrak bogov. V Ljubljani bo tako prvi\u010d v celoti izvedena legendarna Wagnerjeva tetralogija, kar je zahvaljujo\u010d maestru Valeriju Gergijevu in Marijinemu gledali\u0161\u010du pomemben mejnik v slovenski glasbeni kulturi.”<\/p>\n

A vrnimo se k tokratnemu koncertu. Dogodek naj bi se za\u010del ob 20. uri, a so se nekaj minut \u010dez osmo \u0161ele odprla vrata za dostop do Gallusove dvorane. Sledilo je dolgo polnjenje razprodane dvorane (med ob\u010dinstvom je bilo poleg prete\u017ene ve\u010dine slovenske kvazi-elite in razkazovanja novih oblek, frizur in premo\u010dnih parfumov vendarle opaziti tudi imena, kot so Pavel Mihel\u010di\u010d, Alojz Ajdi\u010d, Brane Ron\u010del, Mojmir Sepe in Jani Golob) in \u0161ele ob 20:20 je na oder dvorane kon\u010dno stopil direktor FL Darko Brlek in nagovoril zbrane ter se zahvalil ruskemu orkestru za \u017ee 20-letno obiskovanje Ljubljane. Sledil je \u0161e nagovor ljubljanskega \u017eupana Zorana Jankovi\u0107a, ki je v svojem slogu na oder povabil Gergijeva. Tudi tokrat koncertna mojstrica (Olga Volkova) v koncertnem listu ni bila navedena, kar je bila \u2013 kljub temu, da je tovrstna povr\u0161nost pri nas \u017eal prerasla v grdo, a trdovratno navado \u2013 ob koncertnem dogodku tak\u0161ne veli\u010dine in profila \u0161e toliko bolj neprimerna poteza. Gergijev seveda tudi na tokratnem koncertu ni mogel mimo nekaterih svojih bolj ekscentri\u010dnih kapric; seveda smo jih \u017ee vajeni, a \u0161e vedno je fascinantno videti dirigenta, ki dirigira brez podija in s tistim notori\u010dnim zobotrebcem namesto taktirke, \u010deprav je zdaj o\u010ditno “napredoval” \u017ee do nekoliko dalj\u0161e “pali\u010dice” nekje na pol poti med namiznim zobotrebcem in klobasi\u010darsko \u0161pilo. Kot zanimivost so bili mo\u0161ki ob sicer tradicionalno elegantnem \u017eenskem delu orkestra oble\u010deni precej preprosto v enostavne \u010drne srajce (brez suknji\u010dev in kravat ali metulj\u010dkov) in hla\u010de, kar je bilo glede na zna\u010daj ve\u010dera morda nekoliko nenavadno.<\/p>\n

Pri izbiri programa koncerta je Gergijev do neke mere presenetil, saj ni izbral samo ruskih skladb, ampak tudi Simfonijo \u0161t. 4 v B-duru<\/em>, op. 60 Ludwiga van Beethovna<\/em>, s katero se je koncert tudi za\u010del. \u010ce \u017ee ob sicer \u010disto po rusko trdni in samozavestni interpretaciji v tej kategoriji nismo bili dele\u017eni nepozabnih prese\u017ekov, pa smo lahko \u017ee od samega za\u010detka u\u017eivali v odli\u010dni skupni igri godal in \u010dudoviti integraciji trobil v skupno zvo\u010dno sliko; obeh spretnosti na koncertih doma\u010dih orkestrov (pre)pogosto primanjkuje. \u010ce me sluh na sicer nekoliko nehvale\u017eni poslu\u0161alski poziciji v parterju dvorane ni preve\u010d prevaral, se je za\u010del Gergijev med dirigiranjem ogla\u0161ati, \u010desar prej ni po\u010del in se mi osebno sicer ne zdi pretirano mote\u010de, vendar gre za v svetu klasi\u010dne glasbe ve\u010dno notori\u010den kamen spotike, ob katerem so se kriti\u0161ka mnenja kresala npr. ob koncertnih in snemalnih nastopih Glenna Goulda in Keitha Jarretta. Kultura zvoka orkestra je na\u010deloma izjemno s pripombo, da bi v\u010dasih to ali ono (predvsem tutti) pasa\u017eo kazalo izpeljati tudi mehkeje, vsekakor pa gre tu tudi\/predvsem za dirigentovo vizijo. Zelo lep in \u010dute\u010d je bil osrednji del II. stavka s solom klarineta, v IV. stavku pa oznaka ‘ma non troppo’ ni bila pretirano upo\u0161tevana, saj je bil stavek odigran v zelo hitrem tempu. To pri orkestru tak\u0161nega kova ni \u0161kodovalo tehni\u010dni plati izvedbe, resen dvom v Gergijevo umetni\u0161ko vizijo pa ima le redko smisel in utemeljeno podlago. Orkester je razveselil predvsem z navdu\u0161ujo\u010dimi tutti in in z res odli\u010dnimi, preciznimi skupnimi vstopi.<\/p>\n

Po Beethovnu je sledila prva “ruska” skladba: Koncert za klavir in orkester \u0161t. 1 v Des-duru<\/em>, op. 10 Sergeja Prokofjeva<\/em>. Morda velja na tem mestu omeniti, da je Gergijev z Orkestrom Marijinega gledali\u0161\u010da (ki se je takrat imenoval \u0161e Orkester Kirov) vseh pet Prokofjevovih klavirskih koncertov za zalo\u017ebo Philips posnel \u017ee leta 1998; tedaj z znanim gruzijskim pianistom Aleksandrom Toradzejem, tokrat pa je na klavirski stol sedel mladi, 27-letni uzbekistanski pianist Behzod Abduraimov<\/em>. \u017de po minuti ali dveh poslu\u0161anja omenjenega klavirskega koncerta postane jasno, zakaj skladba kritike ob svoji krstni izvedbi leta 1912 ni prepri\u010dala; napisana je namre\u010d vse preve\u010d napredno, sve\u017ee in vedro za \u010das in okolje, v katerih je nasta(ja)la, solist pa je te kvalitete kot v posmeh nazadnja\u0161tvu in ozkoglednosti prvih kritikov poustvaril z vrhunsko karizmo ter izjemno prepri\u010dljivostjo in suverenostjo. Abduraimov je kljub mladosti \u017ee zares odli\u010den in umetni\u0161ko razvit glasbenik, ki pa se bo z leti \u0161e dodatno “medil” in upam, da ga bomo imeli \u0161e kdaj prilo\u017enost sli\u0161ati tudi pri nas. Vztrajne ovacije ob\u010dinstva je Abduraimov nagradil z dvema dodatkoma.<\/p>\n

Ker \u010das hitro te\u010de in se je odmor zavlekel predvsem zaradi ponovnega po\u010dasnega polnjenja dvorane, se je drugi del koncerta za\u010del \u0161ele ob 22h. Prisluhnili smo \u0161e zadnji od resni\u010dno \u0161tevilnih izvedb \u0160ostakovi\u010da<\/em> na leto\u0161njem FL \u2013 Simfoniji \u0161t. 5 v d-molu<\/em>, op. 47, ki smo jo sicer poslu\u0161ali \u017ee na festivalskem koncertu v prvi polovici julija<\/a> (Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Zhang Guoyong), na koncu kritike pa sem tedaj seveda pripomnil, da “bo izjemno zanimivo spremljati in seveda primerjati izvedbo in vizijo taiste simfonije, ki jo bo na zaklju\u010dnem koncertu 31. avgusta vodil znameniti Valerij Gergijev”. In verjetno ni treba posebej poudarjati, da sta bili tako izvedba, kot vizija tokrat precej druga\u010dni \u2013 seveda v pozitivnem smislu. V \u0161irokem godalnem uvodu je ponovno za\u017earela odli\u010dna kakovost igre sekcije godal, celotna izvedba pa je bila na splo\u0161no bolj \u010dvrsta, energi\u010dna in prepri\u010dljiva, kot julijska s SF. Edini resnej\u0161i spodrsljaj se je v I. stavku zgodil solo rogu. Zadnji, IV. stavek je bil \u010distokrvni orkestrsko-simfoni\u010dni tour de force, ki ga je bilo res prava poslastica sli\u0161ati v \u017eivo, a \u010de sem \u017ee v julijski kritiki omenjal transparentnost \u0160ostakovi\u010devega skladateljskega sarkazma in grotesknosti, s katerima je pre\u017eet vsak takt zadnjega stavka 5. simfonije, sta bila omenjena elementa v tokratni izvedbi \u0161e toliko bolj jasna in eksponirana.<\/p>\n

Po uradnem koncu koncerta je Gergijev sam napovedal, da “bomo zaigrali \u0161e dva dodatka”. \u010ceprav sem kot enega od dodatkov pri\u010dakoval Glinkovo uverturo k operi Ruslan in Ljudmila, ki jo Gergijev dirigira v prav vra\u017eje hitrem tempu, pa je dirigent vnov\u010dil svojega drugega favorita in sli\u0161ali smo fenomenalno izvedbo ekstati\u010dnega finala \u2013 \u010de smo natan\u010dni, Uspavanko in finale \u2013 Ognjenega pti\u010da (Stravinski), a najve\u010dje presene\u010denje je pri\u0161lo \u0161ele na samem koncu ve\u010dera, ko se je ura prevesila \u017ee \u010dez 23. Glasbeniki Orkestra Marijinega gledali\u0161\u010da in Valerij Gergijev so nas namre\u010d neizmerno in obenem skrajno prijetno presenetili z lepim poklonom slovenski kulturi: eno najlep\u0161ih in najbolj barvitih slovenskih simfoni\u010dnih skladb, simfoni\u010dnim scherzom Bela krajina<\/em> v Novem mestu rojenega skladatelja Marjana Kozine<\/em>. Glede na poslu\u0161alsko klientelo ve\u010dera ob uvodnih taktih (skladbo se namre\u010d spozna v sekundi ali dveh) v dvorani seveda ni glasno zavr\u0161alo od vznemirjenja, kot bi se \u0161e kako spodobilo, ampak je \u0161la skladba, ki je bila v povojnih \u010dasih koncertno najve\u010dkrat izvedena slovenska simfoni\u010dna skladba in je s svojim optimizmom je predstavljala voljo do \u017eivljenja vsega naroda, mimo publike \u2013 z redkimi izjemami, da komu vendarle ne naredim krivice \u2013 s takoreko\u010d isto brezbri\u017enostjo, kot jo v vsakdanjem \u017eivljenju namenjamo takoimenovani elevator music<\/em>, ki jo nekje v podzavesti “poslu\u0161amo” med nakupovanjem ali dejansko med kako vo\u017enjo z dvigalom. Kaj si je ob (ne)reakciji mislil Gergijev, ki je verjetno vendarle pri\u010dakoval nekak\u0161en odobravajo\u010d odziv ob\u010dinstva, ostaja neznanka.<\/p>\n

Bela krajina je dejansko III. stavek Kozinove Simfonije, ta pa je pravzaprav cikel \u0161tirih simfoni\u010dnih pesnitev na domoljubne motive in je v tem smislu podobna primerljivemu 6-stav\u010dnemu ciklu Moja domovina Bed\u0159icha Smetane, od koder dobro poznamo predvsem priljubljeno Vltavo. Stavek je sam Kozina pospremil z naslednjimi besedami: “List se je obrnil: \u010disto drugje smo. V Beli krajini zasije sonce. S svojo mirno svetlobo zasipava svetle breze, se zrcali v mirni Kolpi, ponagaja resnobnim Gorjancem. \u010cisto druga slika, s\u00e1mo \u010dudo bo\u017eje: sredi krvi in trpljenja, sredi boji\u0161\u010d najgrozljivej\u0161e vseh vojn pojo pti\u010dki in se okiti Z\u00e8leni Jurij, \u010debljajo ra\u010dke v mlaku\u017ei, zaple\u0161ejo dekleta starodavno kolo. Kje je vojna! Bla\u017eena Bela krajina!” Skladba je karseda svetla podoba pokrajine in ljudi, ki odra\u017ea skladateljeva radostna osebna do\u017eivetja in se spogleduje s folklorno motiviko, vse na\u0161teto pa je Gergijev s svojim orkestrom \u2013 za vadenje skladbe niso mogli imeti ve\u010d kot eno ali morda najve\u010d dve vaji \u010dasa \u2013 poustvaril do popolnosti. Z izvedbo, ki je bila bolj\u0161a in bolj navdihnjena od vseh izvedb slovenskih orkestrov, ki sem jim imel do sedaj prilo\u017enost prisluhniti, se je Gergijev po svoje zahvalil tudi za podeljeno dr\u017eavno odlikovanje in za konec je pa\u010d treba priznati in poudariti, da je bil to pa\u010d najbolj nepozaben zaklju\u010dek kateregakoli koncerta pretekle koncertne sezone, pa tudi kateregakoli Gergijevega ljubljanskega koncerta v zadnjih 20 letih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zaklju\u010dni koncert 65. Festivala Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16799,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-16798","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16798","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16798"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16798\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16801,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16798\/revisions\/16801"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16799"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16798"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16798"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16798"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}