{"id":16803,"date":"2017-09-21T09:17:47","date_gmt":"2017-09-21T07:17:47","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16803"},"modified":"2017-09-21T09:17:47","modified_gmt":"2017-09-21T07:17:47","slug":"neil-young-hitchhiker-reprise-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16803","title":{"rendered":"Neil Young \u2013 Hitchhiker (Reprise, 2017)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

O najnovej\u0161em poglavju iz Shakeyjevih arhivov se je govorilo \u017ee vse poletje \u2013 ponekod so se pojavile \u017ee \u00bbrecenzije\u00ab, a uradna izdaja je bila naposled napovedana za september. V na\u0161ih rokah je kon\u010dno tudi vinilna razli\u010dica, ki pri Youngu ponavadi pride nekoliko pozneje, a se nanjo praviloma spla\u010da po\u010dakati.<\/p>\n

\u010ce so bili novej\u0161i Youngovi studijski albumi po odli\u010dnem Psychedelic Pill<\/em> (2012) ob\u010dasno malo me\u0161ano, z bolj\u0161imi in slab\u0161imi trenutki, predvsem pa z ogromno anga\u017emaja, kar je pohvalno, Hitchhiker<\/em> povzema zgodbo iz leta 1976, ko je Shakey posnel deset akusti\u010dnih pesmi o temnej\u0161ih plateh Amerike, ki je bila takrat ravno v bicentenialni vnemi; to je imenitno sarkasti\u010dno umeril Youngov kolega Loudon Wainwright III. v svoji satiri\u010dni pesmi Bicentennial <\/em>(\u00bbAmerika je stara 200 let \u2013 mar ni to \u010dudovito? Prav gotovo!\u00ab). Albuma Young takrat ni izdal, nekatere pesmi z njega pa so se pozneje v (skoraj) identi\u010dnih, dodelanih ali editiranih razli\u010dicah zna\u0161le na razli\u010dnih plo\u0161\u010dah \u2013 Campaigner<\/em> na kompilaciji Decade<\/em> (1977), Pocahontas <\/em>na Rust Never Sleeps <\/em>(1979), Powderfinger <\/em>tudi prav tam, Captain Kennedy <\/em>na Hawks And Doves <\/em>(1980) in Hitchhiker<\/em><\/a> na Le Noise <\/em>(2010). The Old Country Waltz <\/em>ste lahko sli\u0161ali na American Stars ‘n’ Bars <\/em>(1977) in Human Highway <\/em>na Comes A Time<\/em> (1978). Shakey je Hawaii <\/em>in Give Me Strength <\/em>ob\u010dasno izvajal v \u017eivo, \u010deprav studijskih razli\u010dic do zdaj ni obelodanil.<\/p>\n

Pa vendar je obelodanjenje izvirnih razli\u010dic v prav tem zaporedju na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di eno pomembnej\u0161ih arhivskih glasbenih dejanj. Poslu\u0161anje teh pesmi druge za drugo obelodanja ne preve\u010d milozvo\u010den \u00bbson\u010dni zahod\u00ab v utopiji zapisanih vrednot velike velesile, ki so seveda zahajale vse od njene ustanovitve in se to \u0161e vedno dogaja, pravzaprav vse bolj. Podrobnej\u0161a geneza vseh desetih pesmi je med drugim na voljo na spletu, zato tule ne bomo preve\u010d nalagali o njej. Young sam s kitaro je redkokdaj zvenel tako pretresljivo kot v pri\u010dujo\u010di deseterici in album Harvest<\/em>, denimo, ki ga \u0161e vedno \u0161tejejo med njegove vrhunske akusti\u010dne dose\u017eke, se v primerjavi v hipu zazdi medel in pocukran. Res je po zvoku nekolikanj bolj \u00bbwestcoastovski\u00ab, morda tudi zato, in Young na njem, kot na pri\u010dujo\u010dem, ni \u010disto sam. Primerjava z Le Noise<\/em>, avtohtono elektri\u010dno silo, sicer ni \u010disto odve\u010d, oba pola tvorita u\u010dinkovit se\u017eetek Youngove izrazne celote, a po drugi plati seveda ne gre podcenjevati surove crazyhorsovske sile, v okrilju katere Shakey, se zdi, \u0161e vedno deluje najostreje. A pri\u010dujo\u010do plo\u0161\u010do bomo morali dodati k tej ena\u010dbi.<\/p>\n

\u00bb\u017delim si, da bi bil lovec na krzna, dal bi jih tiso\u010d, da bi spal s Pocahontas in dognal, kako se je po\u010dutila …\u00ab<\/em> Spominjam se koncerta Unplugged <\/em>iz februarja 1993, ko je Young to pesem izvajal v zanimivem, morda milozvo\u010dnej\u0161em, a kljub temu nekako srhljivem akusti\u010dnem okolju slavnega koncertnega niza na tedaj \u0161e sprejemljivem MTV-ju. Seveda je pri\u0161la takoj na misel \u00bboblo\u017eena\u00ab razli\u010dica z Rust Never Sleeps<\/em>. Zdaj je tu Pocahontas<\/em> v \u00bbstarem novem\u00ab kontekstu. Postavljena je na \u010delo albuma, sledi ji Powderfinger<\/em><\/a>. Mislim, da sem povedal dovolj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pomembno arhivsko dejanje<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":16804,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-16803","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16803","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16803"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16803\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16805,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16803\/revisions\/16805"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16804"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16803"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16803"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16803"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}