![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/09\/IMG_4282-600x595.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
5. julij 1954 velja za klju\u010den datum v zgodovini rokenrola; ko je Elvis v memphi\u0161kem studiu Sun posnel bluesovsko pesem Arthurja Crudupa That’s All Right (Mama), <\/em>se je za\u010dela pisati sodobna zgodovina 20. stoletja \u2013 tako pravijo u\u010dene bukve o zgodovini popularne glasbe. Elvis je s svojo glasbo in zlasti pojavo spro\u017eil \u2013 bolj kot Sinatra pred njim \u2013 ne samo glasbenih, pa\u010d pa tudi dru\u017ebene spremembe, ki so se \u0161e poglobile, ko so se na sceni pojavili Beatli. Svet se je, skratka, spremenil. Sli\u0161i se nekolikanj bombasti\u010dno, a Keith Richards je neko\u010d dejal, da je bil pred Elvisom svet \u010drnobel, nato pa v hipu, \u010dez no\u010d postal barven. Zanimive ugotovitve, a nas ta hip zanima zlasti glasba, ki jo je Elvis ustvarjal na samem za\u010detku. Iz\u0161la je namre\u010d zbirka treh zgo\u0161\u010denk z obse\u017eno knji\u017eico, naslovljena A Boy From Tupelo<\/em> in s podnaslovom \u00bbThe Complete 1953-1955 Recordings\u00ab, kjer naj bi definitivno bili zdru\u017eeni vsi ohranjeni posnetki, ki jih je Elvis spo\u010del v obdobju 1953-1955 v studiu Sun Records v Memphisu in na odru v taistem obdobju.<\/p>\n Leta 1976 je zalo\u017eba RCA izdala album The Sun Sessions<\/em> z Elvisovimi zgodnjimi posnetki. Prodajal se je bolje kot tedanji njegovi novi studijski albumi in v obdobju, ko je njegov glasbeni ugled bil \u017ee (spet) na\u010det, opozoril na \u00bbzasluge za narod\u00ab. To je bila prva resna kompilacija teh posnetkov, na njej pa vsi najbolj klju\u010dni komadi, prej razmetani po najrazli\u010dnej\u0161ih albumih in kompilacijah. Pred petindvajsetimi leti je iz\u0161el majesteti\u010dni petorni box The Complete 50’s Masters<\/em> in na prvi zgo\u0161\u010denki komplet studijskih posnetkov iz studia Sun, tokrat tudi z gradivom iz leta 1953 in z mnogimi drugimi, ki smo jih poprej redko sli\u0161ali ali pa sploh ne. Leta 1999 pa je iz\u0161la \u0161e dvojna kompilacija Sunrise <\/em>z dodatnimi (dotlej uradno) neizdanimi posnetki v \u017eivo.<\/p>\n Potem pa je leta 2012 pri (pod)zalo\u017ebi Follow That Dream (pri njej RCA \u017ee leta \u00bbneuradnouradno\u00ab izdaja redkosti za zbiralce) ugledala lu\u010d sveta tale zbirka, skorajda identi\u010dna, konfekcijsko malce preurejena. Kar zadeva Elvisovo glasbeno zgodbo, poznavalce in vnete zbiralce, pri\u010dujo\u010da \u010disto sve\u017ea trojna zbirka torej ne prina\u0161a ni\u010d zares novega. Sicer troj\u010dku nimamo \u010desa o\u010ditati, zlasti knji\u017eica je odli\u010dna \u2013 Ernst J\u00f8rgensen ne razo\u010dara, zadeva se bere kot dnevnik. Gre enostavno za vse za zdaj znane Elvisove posnetke med letoma 1953 in 1955, tudi \u00bbv \u017eivo\u00ab. Za tiste pa, ki jih zanima hiter uvid v najbolj\u0161e, kar je Elvis takrat ustvaril, so pri RCA priob\u010dili \u0161e vinilno razli\u010dico (studijskih pesmi) na eni plo\u0161\u010di, ki prina\u0161a presek, tak, ki hitro in u\u010dinkovito predo\u010di vse argumente v prid trditvi, da je Elvis poleti 1954, \u010deprav po naklju\u010dju, res spremenil glasbeno (in pozneje tudi splo\u0161no) dojemanje sodobnosti. Sicer ne sam; prav tako pomembni so \u0161e trije akterji \u2013 lastnik studia in zalo\u017ebe Sun Sam Phillips, brez \u010digar \u0161irine in potrpljenja bi se iskrica br\u017e\u010das precej te\u017eje ukresala, utemeljitelj rockabillyjevske kitare Scotty Moore in basist Bill Black. Elvis je namre\u010d, tega ne smemo pozabiti, sprva bil del benda: The Blue Moon Boys. Nato je \u0161la zgodovina po svoje.<\/p>\n Kaj je torej izbranega na vinilki, ki so jo podnaslovili \u00bbThe Sun Masters\u00ab? Za\u010dne se s tistim julijem 1954 in najprej prina\u0161a vseh pet Elvisovih singlov za zalo\u017ebo Sun. Nato pa je dodanih \u0161e sedem pesmi iz Sunovega v omenjenem obdobju neizdanega paketa, ki so tako ali druga\u010de ugledale lu\u010d na razli\u010dnih albumih in kompilacijah zalo\u017ebe RCA po Elvisovem podpisu pogodbe s to zalo\u017ebo; nekatere \u017ee na prvem studijskem albumu leta 1956 (I Love You Because, I’ll Never Let You Go, Blue Moon, Just Because, Tryin’ To Get To You<\/em>), nekatere pozneje (Tomorrow Night<\/em>, Harbor Lights<\/em>). Johnsonova Tomorrow Night <\/em>je tu objavljena v prvotni, neoblo\u017eeni razli\u010dici. Nekateri se \u017ee prito\u017eujejo, \u010demu na vinilki ni tistih prvih zadev iz leta 1953. Gre za izbor in izbor je tehten, ni\u010desar zares pomembnega ne manjka. Za sladice je na voljo box.<\/p>\n