{"id":16827,"date":"2017-10-04T23:45:19","date_gmt":"2017-10-04T21:45:19","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16827"},"modified":"2017-10-04T23:45:19","modified_gmt":"2017-10-04T21:45:19","slug":"koncerta-orkestra-slovenske-filharmonije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16827","title":{"rendered":"Koncerta Orkestra Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Cankarjev dom, Ljubljana, 22. in 28. septmeber 2017<\/span><\/h4>\n

 <\/p>\n

Po uvodnem koncertu abonmaja Simfonikov RTV<\/a> je v dveh zaporednih tednih prva dva koncerta svojih dveh abonmajskih ciklov (modri in oran\u017eni abonma) odigral \u0161e Orkester Slovenske filharmonije (SF). \u017de prvi koncert (modri abonma, 22. 9.) je zaznamovalo pomembno solisti\u010dno ime \u2013 makedonski pianist Simon Trp\u010deski<\/em> se je kot odli\u010den solist namre\u010d uveljavil \u017ee kar v svetovnem merilu. Kdo bi si bil mislil, a tudi SF se je zgodila podobna “nesre\u010da”, kot RTV-ju, saj je tudi dirigenta Alana Buribajeva, ki naj bi dirigiral omenjeni koncert, zadr\u017eala takoimenovana “vi\u0161ja sila”, zaradi \u010desar je moral vsko\u010diti Aleksandar Markovi\u0107<\/em>; res zanimivo naklju\u010dje. SF je v svojo celotno abonmajsko sezono 2017-18 vklju\u010dila celi dve (da, DVE!!!) skladbi slovenskih skladateljev \u2013 kar je seveda zelo \u017ealostno, da ne re\u010dem porazno \u2013 a je ena od njiju, Mati\u010di\u010devi Groteskni plesi, o\u010ditno zaradi menjave dirigenta \u017ee izpadla s tokratnega koncerta, katerega spored je tako postal v celoti “ruski”. Koncertni list izpada Mati\u010di\u010deve skladbe seveda ni niti omenil, niti se zanj opravi\u010dil.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Koncert se je tako za\u010del kar z Rahmaninovim Koncertom za klavir in orkester \u0161t. 3 v d-molu<\/em>, op.30. Notori\u010dno te\u017eavna in zahtevna skladba, ki strah v kosti na\u017eene tudi mnogim sodobnim pianistom, za Trp\u010devskega seveda ni predstavljala nepremostljive ovire. Nasprotno \u2013 izpod njegovih prstov je en najte\u017ejih klavirskih koncertov vseh \u010dasov dajal bolj vtis spro\u0161\u010dene, mestoma celo le\u017eerne, obenem pa prefinjene in elegantne koncertantne skladbe. Spremljava orkestra z bogatim tutti zvokom je bila tudi s strani dirigenta solidno premi\u0161ljena in u\u010dinkovita ter solista ni preglasila. Ugledni pianist Trp\u010devski je tudi v Ljubljani potrdil svoj ugled. Njegov pianizem je po svoje preprost, neposreden, jasen in iskren, obenem pa prepleten z virtuoznostjo izvedbe tako v tehni\u010dnem, kot interpretativnem smislu. To je nedvomno en od razlogov za tolik\u0161en uspeh in navdu\u0161enje, kot ga je glasbenik znova in znova dele\u017een od ob\u010dinstva, botruje pa tudi dejstvu, da ga v goste vabijo najuglednej\u0161a svetovna orkestrska in dirigentska imena, npr. Londonski simfoniki in Newyor\u0161ki filharmoniki ter Lorin Maazel in Gustavo Dudamel. Dirigent Markovi\u0107, ki nikakor ni prikazal skoraj\u0161njega fiaska, kot je to na koncertu RTV “uspelo” Voltoliniju, je bil u\u010denec Leopolda Hagerja, dobrega prijatelja na\u0161ih filharmonikov, ki je na primer dirigiral inavguracijski koncert (tudi tokratnega) koncertnega mojstra Janeza Podleska pred 13 leti in nemara \u017ee zaradi omenjenega profesorja precej bolj zanimiv vodja orkestra. Po uspelem Rahmaninovu je karizmati\u010dni Trp\u010devski, ki je Ljubljano v okviru Festivala Ljubljana sicer obiskal \u017ee poleti, prijazno in v (skoraj) sloven\u0161\u010dini nagovoril ob\u010dinstvo, se veselil ponovnega igranja v Cankarjevem domu in se glasbenikom SF zahvalil za “teden prekrasnega muziciranja”. Sledila sta dva dodatka, oba zaznamovana z lepima gestama: prvega (zadnji stavek Rahmaninove Sonate za violon\u010delo in klavir) je Trp\u010devski odigral skupaj s solo violon\u010delistom SF Andrejem Petra\u010dem, drugega (eno Chopinovih Mazurk) pa posvetil mladi ljubljanski pianistki.<\/p>\n

Sledila je \u0161e izvedba Simfonije \u0161t. 5 v e-molu<\/em>, op. 64 Petra Ilji\u010da \u010cajkovskega<\/em>. Po upokojitvi dolgoletnega timpanista SF Darka Gorenca, ki si ga bomo zapomnili predvsem po glasbeni zanesljivosti in premi\u0161ljenosti, je bil to prvi redni abonmajski koncert, na katerem je z orkestrom nastopila novo izbrana timpanistka \u0160pela Cvikl<\/em>. Gre za \u0161e zelo mlado glasbenico, ki prihaja iz Velenja in je \u0161tudirala na hambur\u0161ki Visoki \u0161oli za glasbo in gledali\u0161\u010de. Na tokratnem koncertu je svoje delo opravila z vso samozavestjo, suverenostjo in eleganco, ki priti\u010dejo vsakemu resnemu orkestrskemu timpanistu; ta je za koncertnim mojstrom vendarle “drugi \u010dlovek orkestra”, kar v svoji monografiji Anatomy of the Orchestra, ki je \u017ee davno tega postala klasika, lepo razlo\u017ei Norman Del Mar: Timpanist je v veliki meri kralj svoje lastne province in v ve\u010djih orkestrih se zgolj izjemoma zgodi, da mora sploh kdaj igrati kak\u0161en drug tolkalni in\u0161trument. […] Vizualno se zdi, kot da bi timpanist sedel na prestolu in predsedoval orkestru. To tudi nikakor ni prazna marnja ali kakr\u0161nakoli iluzija, kajti dober timpanist resni\u010dno postavi in dolo\u010da standard celotnega orkestra in navdu\u0161uje tako ostale glasbenike, kot tudi poslu\u0161alce (pod\u010drtal T. V.); njegova vloga je namre\u010d veliko bolj integriran glasbeni del celote kot kateregakoli drugega tolkalnega in\u0161trumenta, ne glede na to, kako pomembni ali zapleteni so posebni u\u010dinki, ki jih preostali in\u0161trumenti nudijo.<\/em><\/p>\n

Zveni, kot da si je enega od motivov iz prvega stavka za drugi stavek svoje 5. simfonije izposodil pred kratkim umrli ameri\u0161ki skladatelj David Maslanka, znan po izjemnih koncertnih skladbah za veliki pihalni orkester. Tokrat so bile pozavne proti koncu prvega stavka preglasne, izvedba \u010cajkovskega pa je sicer minila brez posebnih prese\u017ekov, a primerno \u010dvrsto. Markovi\u0107u sta kljub vskoku uspeli solidna predstava in interpretacija, obe pa seveda dale\u010d od referen\u010dnega posnetka iz novembra 1960, ko je 5. simfonijo v veliki dvorani dunajskega Musikvereina s tedanjimi Leningrajskimi filharmoniki posnel Jevgenij Mravinski. Orkester SF se je z dirigentom sli\u0161no dobro ujel, le zadnji stavek, ki je bil za \u010dasa njenega nastanka glavni povod za negativni sprejem simfonije, bi bil lahko prav zaradi tega odigran \u0161e bolj predrzno, smelo in provokativno \u2013 morda tudi v lu\u010di epiloga dolgotrajnega filharmoni\u010dnega mu\u010denja in vojskovanja z zdaj \u017ee nekdanjima dirigentom Lajovicem in direktorjem Damjanovi\u010dem, ki nas je v obliki javne agonije spremljala takoreko\u010d celo leto. Ob vsem tem se mi utrne misel, da bi bila nemara \u0161e bolj posre\u010dena izbira dramati\u010dna 4. simfonija istega skladatelja, ki v\u010dasih nosi tudi podnaslov ‘Fatum’ (‘Usoda’).<\/p>\n

*<\/p>\n

Morda je prav omenjena, pretirano javna \u0161lamastika SF, ki je na trenutke resni\u010dno presegla meje dobrega okusa, \u0161e dodatno zbila \u0161tevilo rednih obiskovalcev abonmajskih koncertov in\/ali abonentov, kajti na prvem koncertu oran\u017enega abonmaja (28. 9.) je bila Gallusova dvorana precej \u017ealostno \u2013 in zgovorno \u2013 prazna. Zanimivo, da glede na s koncertiranjem v za najem dragi Gallusovi dvorani in na stro\u0161ke, ki so s tem povezani ter ob \u017ee nekajletnem stalnem upadu \u0161tevila obiskovalcev SF \u0161e vedno vztraja ob vsakokratnem ponavljanju abonmajskih koncertov (vsakega namre\u010d odigrajo dvakrat, v \u010detrtek in petek). Pred leti so z izgovarjanjem na pomanjkanje sredstev raje ukinili po en koncert vsakega abonmajskega cikla, kot da bi se odpovedali ponavljanju koncertov. Marsikdo se upravi\u010deno spra\u0161uje, kak\u0161na bo pot SF v prihodnje in kdaj bo na\u0161a filharmoni\u010dna hi\u0161a, ki na pro\u010delju nosi letnico 1701, vendarle dobila novo, usposobljeno in resni\u010dno strokovno vodstvo, predvsem pa, kdo bo sedel na direktorski stol; konec koncev gre za javni zavod, ki se financira iz sredstev dr\u017eavnega prora\u010duna.<\/p>\n

A vrnimo se h glasbi. Na dirigentski podij je tokrat stopil italijanski dirigent in klarinetist Jader Bignamini, ki je s SF nastopil \u017ee pred dvema letoma na koncertu z Ano Netrebko v Avstriji, do sodelovanja pa je nemara pri\u0161lo prek prvega klarinetista SF Massimiliana Mianija. Za uvod smo poslu\u0161ali priljubljeno Bizetovo Arle\u017eanko<\/em>, suito \u0161t. 2. Ker zasedba orkestra predvideva tudi saksofon, je na tem glasbilu gostoval Domen Koren; kot redkost smo na odru videli tudi kar tri harfe. V drugem stavku se je ponovno pojavil \u017ee dobro znani SF-jevski problem s skupnimi vstopi pihal in trobil, v tretjem pa je lep solo prispeval flavtist Ale\u0161 Kacjan; lepo sta igrala tudi oboist Matej \u0160arc in \u017ee omenjeni saksofonist Koren. Zadnji stavek suite, Farandole, ki je zelo priljubljen tudi kot koncertni dodatek oz. samostojna skladba, je bil odigran v ustrezno sve\u017eem tempu, a vendar s premalo zanosa. Ob omenjenih spodrsljajih je bila izvedba suite sicer uspe\u0161na.<\/p>\n

V koncertnem listu smo lahko prebrali, da je kritik Antoine Gol\u00e9a za Koncert za flavto in godala<\/em> pri nas precej neznanega francoskega skladatelja Andr\u00e9ja Joliveta<\/em> (1905\u20131974) zapisal, da “gre za eno tistih Jolivetovih del, v katerih nasilnost odstopi prostor ne\u017enosti, sila in strast se umakneta o\u010darljivosti. […] V\u010dasih je liri\u010dno, mestoma pa pikantno in muhasto”, koncert pa je krstil nih\u010de drug kot legendarni Jean-Pierre Rampal. Glede na vse na\u0161tete adute pa Jolivetov koncert do neke mere razo\u010dara kot sicer kar \u0161tiristav\u010dna (izmenjaje dva po\u010dasna in dva hitra stavka), a ne preve\u010d fascinantna skladba z bolj bledim vtisom. Krivda za to nikakor ni bila na strani odli\u010dnega Mateja Grahka, ki nikoli ne razo\u010dara, \u0161e posebej v solisti\u010dno-koncertantni vlogi. Tako je bilo tudi tokrat, njegov prijetno okrogel in mehak ton je \u017ee v prvem stavku napolnil avditorij Gallusove dvorane, kar je za sorazmerno ne\u017eno in elegantno glasbilo \u017ee samo po sebi impresiven dose\u017eek. Spremljava godalne zasedbe predvsem z vidika skupne igre ni bila vseskozi optimalna, Grahek pa, ki je zelo okreten in vsestranski glasbenik in se kot tak\u0161en rad loteva tudi drugih zvrsti, predvsem jazza (prisluhnil mu je tudi jazzovski kolega Ale\u0161 Rendla, sicer bobnar v Big Bandu RTV Slovenija), je vsebinsko nit Jolivetovega koncerta uspe\u0161no izpeljal do gibkega in tako odsekanega konca, da v nekaj nelagodnih trenutkih ob\u010dinstvo ni ugotovilo, da se je skladba kon\u010dala. \u0160e posebej nelagodno pa je bilo kaj drugega kot zvonjenje telefona v ti\u0161ini sekund ob koncu skladbe; toliko o “kulturi” na\u0161e koncertne publike, saj incident niti pribli\u017eno ni osamljen, kar velja tudi na primer za koncerte zlatega abonmaja.<\/p>\n

\"\"
foto: Robert Ahlin<\/figcaption><\/figure>\n

Koncertni ve\u010der se je nadaljeval z dvema skladbama Igorja Stravinskega<\/em>. Za Scherzo fantastique<\/em>, op. 3 so se pridru\u017eili \u0161e harfistka Anja Gaberc, bas klarinetist Alja\u017e Begu\u0161 in klarinetist Alja\u017e Kalin Kante. Bignamini je skladbo \u2013 tako kot vse ostale z izjemo koncerta za flavto \u2013 dirigiral na pamet, v glasbi pa je sli\u0161ali precej o\u010ditne skercozne odmeve Dukasovega \u010carovnikovega vajenca. Zanimivo je, da je skladatelj v sicer veliki zasedbi orkestra za to skladbo predvidel samo enega tolkalca (celo brez timpanov), pa \u0161e ta ima pi\u010dlih nekaj taktov dela. Delikatna skladba je bila izvedena dobro.<\/p>\n

Za konec smo prisluhnili bolj “popularnemu” izboru \u2013 baletni suiti Ognjeni pti\u010d<\/em> (pri nas se pojavlja tudi prevod \u017darptica<\/em>, izvirno rusko prav tako \u017dar-ptica<\/em>, angle\u0161ko The Firebird<\/em> in francosko L’oiseau de feu<\/em>). Uvod je bil u\u010dinkovito zlove\u0161\u010d, lepe sole je ponovno odigral Matej \u0160arc. Dirigentu je uspelo oblikovati precej bogat zvok orkestra, a je bilo samo igranje ob\u010dasno premalo natan\u010dno in dosledno (izjema: uigrana sekcija tolkal). “Peklenska” komponenta je bila v Peklenskem plesu dobro sli\u0161na \u2013 pohvalno! V Uspavanki je Paolo Calligaris odigral lep, a preglasen solo, za \u0161e uspe\u0161nej\u0161o in bolj prepri\u010dljivo izvedbo pa bi bilo glasbenike potrebno \u0161e bolj pod\u017egati z \u017earom ali ognjem iz naslova skladbe. Gergijevu je to pred kratkim precej bolje uspelo<\/a>, seveda pa tokrat iz ve\u010d razlogov realno nismo mogli pri\u010dakovati primerljivega prese\u017eka. Vrelec prvinske energije, ki jo terja ta glasba, je (tudi) zato usahnil prav v najbolj neprimernem trenutku \u2013 v zadnjih taktih Finala.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Modri in oran\u017eni abonma<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":16828,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-16827","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16827","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16827"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16827\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16830,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16827\/revisions\/16830"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/16828"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16827"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16827"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16827"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}