![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/10\/220px-BrilliantCornersTheloniousMonk.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Thelonious Monk\u00a0 : Brilliant Corners<\/em><\/strong> (Riverside, 1957)<\/p>\n <\/p>\n Tale robni album je tudi izkaz neke dolge glasbene ljubezni, skrivnostne navezanosti, ki kar traja in ne popu\u0161\u010da. Nasprotno, \u010dedalje bolj sem navle\u010den na Monka. Moderni \u2013 ne modni, trendovski, hipni, mimobe\u017eni \u2013 glasbeni svet, se pravi bolj prostrani svet nove muzike<\/em>, ne samo jazza, obhaja stoletnico rojstva ameri\u0161kega \u010drnskega jazz pianista in skladatelja.<\/p>\n Thelonious Sphere Monk se je rodil 17. oktobra 1917, umrl je 17. februarja 1982. Izbor Brilliant Corners<\/em>, ki je iz\u0161el leta 1957 pri razmeroma mo\u010dni neodvisni jazz zalo\u017ebi Riverside, je lahko ko\u010dljiv. Pravih kandidatov je vsaj \u0161e ducat, za\u010den\u0161i z obema kompilacijskima albumoma pionirskih, danes legendarnih in kultnih posnetkov komadov, ki jih je Monk posnel na plo\u0161\u010dah na 78 vrtljajev in jih je pod njegovim imenom leta 1947 in 1952 zalo\u017eba Blue Note izdala na tedaj 10-pal\u010dnih albumih \u2013 Genius of Modern Music<\/em>. Pa se v uvodu pomudimo pri teh posnetkih in njihovih okoli\u0161\u010dinah, ki so v jazz fonografijo prinesli Monka.<\/p>\n Pozornost vzbuja naslov albumov \u2013 kako jo je morala \u0161ele v \u010dasu izdaje? \u2013 \u00bbgenij moderne glasbe\u00ab. Po malem ga je ve\u010dina o\u017ejega jazzovskega ob\u010dinstva, majhne klike privr\u017eencev bebopa posvojila, jemala za ustreznega, neproblemati\u010dnega, velike ve\u010dine poslu\u0161alcev jazza pa \u017ee tako ni mogel zdramiti. V osnovi je bil naslov albumov piarovska pogruntav\u0161\u010dina majhne neodvisne jazzovske\u00a0 zalo\u017ebe treh nem\u0161kih imigrantov; potenciranje posebnosti skladateljskega in pianisti\u010dnega sloga. Ena izmed lastnic in obenem tudi skrbnica za marketing Lorraine Lion je v svojih oznanilih za jazzovski in \u010drnski tisk prenesla in raz\u0161irila osnovne poudarke, karakterizacije iz prvega ob\u0161irnej\u0161ega \u010dlanka o Monku septembra 1947 v vidni jazzovski reviji Down Beat<\/em>. Prav ta zapis kritika Williama Gotlieba je privedel mladi beli par\u00a0 \u2013 Alfreda in Lorraine Lion \u2013 do Monka in podpisa njegove prve pogodbe z zalo\u017ebo plo\u0161\u010d, ki si jo je tako \u017eelel. Monkov glasbeni svet ni bil njun glasbeni svet, zalo\u017eba je izdajala starej\u0161e izvajalce bolj arhai\u010dnih slogov \u017ee od leta 1938 dalje, a bil je dovolj privla\u010den za zalo\u017enika, ki sta iskala nove poslovne prilo\u017enosti. V reviji je avtor \u010dlanka \u00bbThelonius Monk \u2013 genij bopa\u00ab (sic<\/em>, napa\u010den zapis imena) za jazzovsko bralstvo in njihov svet orisal njegov lik, ki je od tedaj naprej veljal za ekscentri\u010dnega in skrivnostnega. Pisec je s tak\u0161nim orisom jazz publiki podstavil senzacionalno odkritje pravega vira nove godbe, ki so ji rekli bebop. Torej ne le Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Howard McGhee, Bud Powell in drugi prvaki, zadaj ti\u010di neznani, resni\u010dni tvorec modernega preloma v jazzu, preloma, ki ga v jazzovskih zgodovinah ozna\u010dujejo kot prelom s komercializiranim swingom in zavzetjem distance jazz modernistov do (prvega velikega) revivalizma in iskanja izgubljene pristnosti v neworlean\u0161kem slogu muziciranja. Personalizacija glasbenih genealogij, velika razkritja, ve\u010dna igra \u00bbbil je prvi\u00ab, to so zna\u010dilnosti pisanja vseh \u017eanrskih zgodovin v glasbenem tisku, kjer se ustvarjanje zgodb za javnost prekriva z vrednotenjem glasb ali pa ga v\u010dasih raje prikrije. Medtem ko je Monk s pogodbo za prvo snemanje v roki iskal bend in z njim jeseni 1947 s\u010dasoma za\u010del snemati svoje avtorske komade, je Lorraine ob prvih izidih malih plo\u0161\u010d v svojih sporo\u010dilih za javnost, lastnoro\u010dno natipkanih na pisalni stroj, spretno, a tudi \u017ee kot prepri\u010dana \u00bbvernica\u00ab za\u010dinila pripoved iz Down Beata<\/em> za dogovorjene predstavitve in promocijske intervjuje na nekaj radijskih postajah, kamor sta prihajala z malo zgovornim in iskrenim Monkom, ki ni ravno padal na te finte, ravno branil pa se jih tudi ni. Hudirjevo je rabil \u0161pile, od katerih je \u017eivel. In teh ni bilo v izobilju. Potreboval je \u0161pile in svoje plo\u0161\u010de, ki so pomenile tako vir zaslu\u017eka od tantiem kot mo\u017enost seznanjanja \u0161ir\u0161ega kroga ljudi.<\/p>\n Dejansko so leta 1948 \u00bbizumili\u00ab Theloniousa Monka. Lorraine , ki se je opirala na zapis iz Down Beata<\/em>, je v sporo\u010dilih ob izidu plo\u0161\u010d za Blue Note ob Monku in njegovi godbi uporabljala in utrjevala pridevnike, kot so nerazumljiv, skrivnosten, nenavaden, ekscentri\u010den, \u010duda\u0161ki, genialen. Ustoli\u010dila ga je z nazivom \u00bbvisoki sve\u010denik bebopa\u00ab, ga predstavila jazzovski publiki kot nekak\u0161nega mistika.<\/p>\n Monk sam je tedaj v intervjujih marsikdaj sprejel to igro, tudi idejo o izvornemu snovalcu modernega jazza (bebopa), navzven jo je pomagal negovati s svojo dr\u017eo in nastopa\u0161tvom, ob iskrenem priznanju, da te\u017eko najde glasbenike, zmo\u017ene igranja njegove glasbe, in tarnanju, da ni do\u017eivel pravega priznanja: \u00bbVseeno me ni toliko naokrog \u2026 sem nekak\u0161en underground v bebopu.\u00ab<\/p>\n Ocene njegovih prvih dveh plo\u0161\u010d v Down Beatu<\/em> in Metronomu<\/em> niso bile obetavne \u2013 govorimo o plo\u0161\u010dah, na katerih so komadi \u00bbThelonious\u00ab, \u00bbRound Midnight\u00ab in \u00bbWell, You Needn’t\u00ab. (Eden o\u010ditkov, danes zveni obupno staromodno, je recimo bil, da v komadu \u00bbThelonious\u00ab ves \u010das obdeluje riff iz enega tona; treba se je nekako prestaviti v tisti \u010das, v kriti\u0161ko primerjavo s tedanjo osupljivo hitrostjo in gostoto virtuoznih beboperjev, ki so bili znamenje novega, modernosti itd.)<\/p>\n \u010ce je kaj v vsem opisanem dr\u017ealo na neki drugi ravni, je ravno oznaka, da je eks-centri\u010den. Glasbeno in druga\u010de je bil v dobr\u0161ni meri dejansko zunaj centra osnovnih slogovnih potez bebopa, ki je ravno postajal vodilni jazzovski avantgardni slog za glasbenike in kliko ve\u010dinoma belih izobra\u017eencev in boemov in kot tak proizvod samozavednih glasbenikov za osve\u0161\u010deno ob\u010dinstvo. Njegovi vodilni protagonisti so ga igrali kot manifest. Bebop, ali \u0161ir\u0161e, modern jazz<\/em>, \u010de vanj vklju\u010dimo \u0161e eks-centrike, kot sta Monk in njegov premalo cenjeni sodrug, izvirni pianist in pisec Herbie Nichols, je bil moderna kultura manj\u0161ine.<\/p>\n Leto 1956 je bilo \u010dudno, potresno leto za Theloniousa Monka. Kakor poro\u010da njegov biograf Robin Kelley (The Life and Times of an American Original<\/em>, 2009), se je v njem nakopi\u010dilo preve\u010d vsega: po\u017ear v majhnem stanovanju v severozahodni manhattanski \u010detrti, kjer je zgorelo domala vse, tudi Monkove kon\u010dane in nedokon\u010dane kompozicije, za\u010dasna selitev z \u017eeno Nellie in otrokoma drugam, sovra\u017eni jazz tisk in \u00bbbooking\u00ab agenti, luksuzen avtomobil buick, ki mu ga je podarila dolgoletna mecenka in prijateljica, baronica Pannonica (Nica) de Koenigswarter (iz dinastije Rothschildov), s katerim se je Monk, sicer precej nevaren voznik, zabil in po bli\u017enjem sre\u010danju \u010drnca s policijo pristal v arestu, bil je pri\u010da opusto\u0161enju, ki ga je med glasbeniki in prijatelji v \u010drnskih predelih New Yorka sejal heroin, a hkrati je bil dele\u017een varnosti v krogu dru\u017eine in tesnih prijateljev, tu je bila frustracija, ker ni na\u0161el glasbenikov, ki bi osvojili njegovo glasbo, a tudi zadovoljstvo pri komponiranju. Vsega je bilo preve\u010d. Po eni strani so ga spo\u0161tovali in slavili, prilo\u017enosti za poklicnega glasbenika, kar je dejansko bil od leta 1941, ko se je v\u010dlanil v glasbeni sindikat, je bilo vse ve\u010d, toda po drugi strani se je soo\u010dal tudi z zani\u010devanjem in do\u017eivljal razo\u010daranja. \u0160e vedno je bil brez \u00bbkabaretne izkaznice\u00ab (dovoljenja za nastopanje v lokalih), ki so mu jo pred \u010dasom odvzeli zaradi posesti marihuane (bil je v dru\u017ebi Buda Powella in baronice Nice, ki je marihuano nosila v torbici), brez stalnega, rednega dela, z bolno \u017eeno, ki ga je ves \u010das podpirala in pre\u017eivljala dru\u017eino, ko je bil brez dela, in z novim, sicer prizadevnim agentom, ki mu je pu\u0161\u010dal deset odstotkov od pridobljenih odigranih \u0161pilov.<\/p>\n 14. decembra 1956 se je pripetila tista, \u010disto vsakdanja avtomobilska nesre\u010da. Monk je na poledeneli cesti rahlo udaril v drug avto, voznik je od njega zahteval podatke, Monk pa je kar stal, buljil v prazno, brez vsakr\u0161nega odziva. Poklicani policaj je v buicku pustil listek, na katerega je napisal: \u00bbPsiha so odpeljali v bolni\u0161nico Bellevue.\u00ab Bellevue je bila prenatrpana psihiatri\u010dna bolni\u0161nica na slabem glasu. Ponj sta po njegovem prestra\u0161enem telefonskem klicu pri\u0161li Nellie in Nica, po treh tednih pogajanj so ga kon\u010dno odpustili \u2013 brez diagnoze.<\/p>\n Kelley socialno ob\u010dutljivo in jedko navaja, da bi od osebja bolnice vsaj pri\u010dakovali tedaj nadvse obi\u010dajno diagnozo \u00bbparanoidna shizofrenija\u00ab, s to frazo so kot po teko\u010dem traku ozna\u010devali \u010drnske paciente in nekonformisti\u010dne umetnike. Seznam tistih, ki so \u0161li skozi ustanovo v petdesetih letih, je kar dolg: na njem so tudi pianist Bud Powell, basist Charles Mingus, pisatelja Norman Mailer in Allen Ginsberg. Zdravniki so \u0161ele \u010dez dve desetletji Monku postavili ustrezno diagnozo. Simptome bipolarne motnje je kazal \u017ee prej, v naslednjih letih so bili pogostej\u0161i: padal je iz enega razpolo\u017eenja v drugega, zaspal je za klavirjem, izgubljeno bol\u0161\u010dal, v\u010dasih ni prepoznal ljudi okrog sebe. V evfori\u010dnem stanju je znal Monk razbijati, bil je popadljiv, dajala ga je nespe\u010dnost, ni mogel zau\u017eiti hrane.<\/p>\n Za vse okrog njega \u2013 glasbenike, kritike, kolege in prijatelje \u2013 je prislovi\u010dna Monkova ekscentri\u010dnost, nekonvencionalno obna\u0161anje in obla\u010denje, navsezadnje so \u017ee v \u0161tiridesetih radi pripovedovali, da je nor, vnazaj dobila smiselno staroromanti\u010dno potrditev \u2013 norost je izvor njegovega umetni\u0161kega genija. Tu Kelley ostro in upravi\u010deno pripomni, da je povsem nepomembno, ali je ali ni proizvedel svojih najbolj\u0161ih del v \u00bbmani\u010dnem obdobju\u00ab, marve\u010d je bolj klju\u010den vpliv (dedne) bolezni na njegovo delovno zmo\u017enost in odnose z ljudmi: \u00bbZa nekoga, ki je bil tako navezan na dru\u017eino in ni mogel spodobno \u017eiveti od svojega dela do \u0161tiridesetega leta, ni prav ni\u010d romanti\u010dnega ali \u017eelenega v tem, da naokrog igra trpe\u010dega umetnika.\u00ab<\/p>\n Zadnje snemanje od treh dogovorjenih za album Brilliant Corners<\/em> je bilo decembra 1956. Prvi dve sta bili oktobra istega leta. \u0160lo je po\u010dasi, s te\u017eavami. Je tretji album za Riverside, tretjo Monkovo zalo\u017ebo po Blue Note in Prestige, s katero se je po vseh te\u017eavah in slabih pogojih raz\u0161el. Ni bil tr\u017eno blago. Obenem je bil to prvi album njegovih avtorskih skladb za Riverside po dveh naro\u010denih albumih, kjer je \u2013 zaradi mo\u017enosti \u0161ir\u0161ega komercialnega preboja, to je bila pobuda zalo\u017enika \u2013 interpretiral skladbe Dukea Ellingtona in jazzovske standarde, ob katerih se je kot jazzman<\/em> formiral, iz njih izhajal in se k obdelavam venomer vra\u010dal.<\/p>\n Postava je bila naslednja: Monk \u2013 klavir, celesta, Sonny Rollins \u2013 tenorsaksofon, Ernie Henry \u2013 altsaksofon (na treh komadih), Max Roach \u2013 bobni, timpani, Oscar Pettiford \u2013 kontrabas, Clark Terry \u2013 trobenta (na zadnjem snemanju) in Paul Chambers \u2013 kontrabas (na zadnjem snemanju).<\/p>\n Posebnost albuma je, da je Monk na Brilliant Corners <\/em>uvrstil tri nove avtorske komade, ki so bili prvi\u010d izvedeni in dani v poslu\u0161anje. Z Rollinsom, ki ga je vedno \u017eelel za stalnega \u010dlana skupine, a se jima nikoli ni iz\u0161lo (za Monka je bil Rollins kot vzhajajo\u010da zvezda bopa predrag ali pa je imel prehude osebne probleme z drogami; na Rollinsovem albumu dve leti prej je bil Monk spodobno pla\u010dan kot najeti spremljevalni glasbenik), sta za album nekaj tednov skupaj vadila nove komade v stanovanju baronice Nice. Nasploh se je Monk pri svojih najetih ali stalnih glasbenikih dr\u017eal pravila, da se morajo gradivo nau\u010diti na pamet in ga povsem osvojiti, za kar je bil potreben \u010das, vaje, le-te pa so pla\u010devale redke zalo\u017ebe, zve\u010dine ve\u010dje. Monk tega denarja ni imel. Rollins nikoli ni postal redni \u010dlan Monkovega benda, leta 1957 to ni postal niti John Coltrane, ki je nekaj mesecev muziciral z Monkom, potem ko ga je Miles Davis zaradi nediscipline (beri: te\u017eav z alkoholom in drugimi substancami) vrgel ven iz skupine, njegov stalni \u010dlan skupine in alter-ego je v \u0161estdesetih letih postal njegov stari zanec, izjemni saksofonist Charlie Rouse. Tedaj, leta 1962, je Monka pod svoje okrilje kon\u010dno vzela velika zalo\u017eba, Columbia.<\/p>\n Brilliant Corners <\/em>je iz\u0161el leta 1957, ki je bilo skoraj Monkovo leto v svetu jazza. Bil je odli\u010dno sprejet med kritiki in o\u017ejo jazz publiko. Kritik in jazzovski zgodovinar Martin Williams (moje najljub\u0161e starej\u0161e jazzovsko kriti\u0161ko pero, mimogrede priznam), eden redkih in stalnih zagovornikov Monka proti vsem (pozneje tudi avantgardistov, Ornetta Colemana in Johna Coltrana), je \u017ee tedaj zapisal, da je bilo ponovno odkritje Monka v poznih petdesetih poseben dogodek v kratki zgodovini jazza. Naenkrat so nanj opozarjali vsi, ki so ga prej zavra\u010dali, jazz feni, kritika, glasbeniki, ki so iskali re\u0161itve in znamenja, kako razre\u0161iti postbopovske dileme. Klju\u010dno je bilo, a to lahko napi\u0161e pozorni kritik, ki ga je spremljal vsa ta leta, da so nenadoma odkrili, da se je njegova glasba nenehoma razvijala, nadgrajevala v vseh teh letih zanemarjanja, da je bila \u00bbizjemno oseben povzetek\u00a0 in sinteza petnajstih let modernega jazza\u00ab in je obenem navajala k prihodnjim potem. Monk je to po\u010del kot svojski moderni skladatelj in pianist\u00a0 s povsem izpiljeno, a \u010disto \u00bbnepravilno\u00ab, neortodoksno tehniko igranja, telesno igro, kjer je bila telesna gesta sama glasbena gesta. Monk je rad zaplesal okrog klavirja ali pa je plesal med igro. Tudi pel je, mrmral, kar se v\u010dasih sli\u0161i na posnetkih. Poglejmo samo imeniten filmski dokumentarec Straight, No Chaser<\/em> (re\u017eija Charlotte Zwerin, 1988) s posnetki njegove turneje, nastopov in drobcev Monkovega zasebnega \u017eivljenja v \u0161estdesetih letih. Njegov slog je ritmi\u010dno virtuozen, je mojster preme\u0161\u010danja naglasov, preklopov med razli\u010dnimi metri, postanki in anticipacijami. Je glasbenik posebne redukcije, pavze, zgovorne napete ti\u0161ine. Ob vseh poznej\u0161ih temeljitih analizah Monkove muzike je tale zgodnja Williamsova ocena vredna omembe. \u00bbNisem prepri\u010dan, da je izraz ‘harmonija’ to\u010den, ko jo uporabimo pri Monku, videti je, da ga bolj zanima sound<\/em> in izvirna, napeta kombinacija perkusivno podanih zvokov kakor pa sama harmonija. Ravno ta vidik ga je odre\u0161il neo-debussyjevskega sentimentalizma \u0161tevilnih sopotnih modernih jazzovskih pianistov.\u00ab Kak\u0161na pronicljiva ocena, v osnovi podana \u017ee konec petdesetih let, pozneje le malo dopolnjena s pogledom treznega in \u010duje\u010dnega poslu\u0161alca.<\/p>\n Modernim jazzarjem \u017ee v teh letih ekonomsko ni \u0161lo preve\u010d dobro. Nekaj je ugled glasbenika, drugo so novci in posel, slu\u017eenje z muziko. V poslu jih je povozila popularna godba mladine z novci za tro\u0161enje; \u010de skraj\u0161amo, Elvis in njegovi. Recimo, Miles Davis je kot jazzovski te\u017ekokategornik svoje najbolje prodajane albume v teh letih pri Columbii prodal v nakladi med 60 000 in 100 000 prodanimi izvodi. Ob honorarjih, predujmih, zara\u010dunanih stro\u0161kih in odbitkih, se pravi obi\u010dajni ra\u010dunici zalo\u017ebe velikanke za glasbenike izbrance, se je jazz album pokril pri 20 000 prodanih izvodih. Tak album je \u0161e prinesel profit zalo\u017ebi in soliden zaslu\u017eek glasbeniku, ki pa je bil v primerjavi z nakladami in zaslu\u017eki v pop svetu \u017ee minoren. Zato pa je bil cilj vsakega jazzovskega poklicnega glasbenika, ki je snemal za manj\u0161e zalo\u017ebe. Tudi za Monka.<\/p>\n Na Brilliant Corners<\/em> so naslednji komadi: naslovna mojstrovina, s posebno, nenavadno temo neobi\u010dajnih intervalov z docela neobi\u010dajno gradnjo v tridesetih taktih in z alteracijami tempov, kar je povzro\u010dalo hude te\u017eave glasbenikom (ne Rollinsu, ki jo je zvadil z Monkom), tako da so na koncu zmontirali nekaj razli\u010dnih posnetkov v tega, ki je dan v sli\u0161anje; tu je krasen monkoidni blues \u00bbBa-Lue Bolivar Ba Lues-Are\u00ab, originalna balada Pannonica (posve\u010dena baronici Nici), standard \u00bbI Surrender, Dear\u00ab in stara monkovska potegav\u0161\u010dina, \u00bbBemsha Swing\u00ab (s sli\u0161no karibsko referenco, to\u010dneje na Barbados in skrito poliritmijo v njej).<\/p>\n To je Monkov moderni blues \u2013 duhovit, tragi\u010den, igriv, nadvse oseben in kolektiven. Nekam zazrt. Je nova muzika<\/em> \u010crnega Atlantika, ki postavlja inovativne skladateljske in muzi\u010dne standarde nove glasbe onkraj panevropske glasbe skladateljev. Brilliant Corners<\/em>, zares.<\/p>\n <\/p>\n