{"id":16918,"date":"2017-10-15T01:33:50","date_gmt":"2017-10-14T23:33:50","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=16918"},"modified":"2017-10-13T09:44:09","modified_gmt":"2017-10-13T07:44:09","slug":"randy-newman-dark-matter-nonesuch-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=16918","title":{"rendered":"Randy Newman \u2013 Dark Matter (Nonesuch, 2017)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

Temna snov ali pa\u010d zadeve, ki sploh niso prijetne? Randy Newman kot ponavadi ne da neposrednega odgovora, \u010demu tak naslov, a saj je jasno iz konteksta. \u010casi, v katerih je iz\u0161el, niso ravno najsvetlej\u0161i, a Newman ni nikoli bil jokavec ali cagavec, pa\u010d pa je raje pi\u010dil \u2013 tam, kjer najbolj boli, ne da bi sploh opazili, kaj se je zgodilo.<\/p>\n

Nov album je napovedal singl Putin<\/em>, o katerem ni treba izgubljati preve\u010d besed, a Newman zase seveda izkoristi njegovo \u00bbrumeno\u00ab plat, da se lahko posveti tistim precej manj rumenim. Med njimi je uvodna pesem in tudi osrednja na plo\u0161\u010di, osem minutna The Great Debate<\/em><\/a>, v kateri se na jugu ZDA sre\u010dajo znanstveniki in verski fanatiki in debatirajo o \u017eivljenju, vesolju in sploh o vsem. Zmaga znanost? Zmaga Jezus? Presodite. Refren \u00bbI’ll take Jesus every time\u00ab <\/em>je tipi\u010den za Newmana, ki se ne ustavi zgolj pri tovrstnem konzervativizmu, pa\u010d pa se v pesmi Brothers <\/em>loti Kennedyjev in Kube, v On The Beach <\/em>nam predstavi starega zapohanega surferja, ki je vse \u017eivljenje ostal na pla\u017ei, medtem ko so si drugi \u00bbgradili \u017eivljenja\u00ab … in kaj iz tega nastane? Lost Without You <\/em><\/a>je ena najtrpkej\u0161ih Newmanovih (ljubezenskih) balad in saj veste, da pri njem ne smete ni\u010desar vzeti na prvi otip. Njej ob boku pa Wandering Boy<\/em>, ob kateri po ve\u010dkratnem poslu\u0161anju \u0161e vedno razmi\u0161ljam, ali ni tisti sin morda vendarle umrl? Newman pose\u017ee tudi v legendo o obeh Sonnyjih Boyih Williamsonih, pa \u0161e marsikaj zanimivega se najde v devetih poglavjih novega albuma.<\/p>\n

Glasbeno je Newman tokrat ostal globoko v izro\u010dilu vaudevilla, s klavirjem v ospredju; nikjer ne boste sli\u0161ali denimo rockovske produkcije, kot se je to znalo zgoditi na njegovih albumih v 1980 letih. Kako je \u017ee bilo s tem predhodniku na Harps And <\/em>Angels? No, tukaj se zdi, kot bi se Al Jolson spreobrnil v razumnika in nepobolj\u0161ljivega pu\u0161\u010di\u010darja, pa nam na pladnju v obliki devetih pesmi prinesel v uvid ne toliko semenj ni\u010devosti kot semenj debilnosti. Svet vodijo klovni, narodi nimajo (ve\u010d) v rokah svobode samoodlo\u010danja; a ni to nekam znano? So jo kdaj imeli? A saj ni pomembno \u2013 we’ll take Jesus every time<\/em>. \u010ce parafraziramo Krpanovega cesarja: menim da, ko bi ga le mogli. A ni ga, mislim, pod soncem junaka, ki bi dejansko razumel, kaj nam je hotel dopovedati. Ljubi svojega bli\u017enjega \u2013 po\u0161lji nadenj policijo. Ali pa ga vklju\u010di v debato. Morda celo o nastanku vesolja. \u00bbIt’s a jungle out there\u00ab<\/em>, pravi Newman. Hja …<\/p>\n