![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/10\/fats2.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Fats Domino: Osemdesetletna pot v New Orleans<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Fats Domino je bil leta 1968 vsaj komercialno gledano legenda v zati\u0161ju; obdobje, ko je nizal uspe\u0161nico za uspe\u0161nico, je bilo \u017ee za njim, potoval je po svetu in preigraval izbor svojih hitov. Vendar pa je tistega leta, pod\u017egan s poklonom Beatlesov, posnel svoji razli\u010dici pesmi Lady Madonna <\/em>in Lovely Rita<\/em> za album Fats Is Back<\/em> (Reprise). S svojo razli\u010dico Madonne je pri\u0161el med prvih 100 na Billboardovi lestvici. Vse do leta 1980 je \u0161e snemal male plo\u0161\u010de, med drugimi za Reprise in Warner Brothers, albume pa je ob\u010dasno snemal \u0161e pozneje. Vendar njegova mo\u010d in vpliv ostajata v glasbi, ki jo je posnel med letoma 1949 in 1965.<\/p>\n Njegova zgodba gre na kratko tako: rodil se je kot Antoine Domino 26. februarja 1928 kreolskim star\u0161em. Igranja na klavir naj bi ga nau\u010dil svak, takrat ugledni kitarist Harrison Verrett.<\/em> Domino je kmalu za\u010del igrati v lokalnih klubih; leta 1949 sta ga v klubu Hideaway sli\u0161ala \u0161ef zalo\u017ebe Imperial Lew Chudd in takrat \u017ee slavni neworlean\u0161ki trobenta\u010d Dave Bartholomew. Ta je z Dominom posegel v zakladnico neworlean\u0161kega glasbenega izro\u010dila, dodala sta nekaj lastnih idej in ustvarila pesem The Fat Man<\/em>, ki je v za\u010detku leta 1950 zaorala po temnopoltem glasbenem trgu in postala prva Dominova velika uspe\u0161nica. V njej se je s precej\u0161njim smislom za samoparodijo predstavil ob\u010dinstvu: \u00bbPravijo mi, pravijo mi debelinko \/ ker \u010dez sto kil teht\u00e1m, \/ a dame me imajo rade, \/ ker jim na du\u0161o pihat znam.\u00ab Njegov predstavitveni blues je nadvse pomemben predvsem po glasbeni plati: v njem je razvil svoj slog igranja klavirja s tril\u010dki. \u00bbTa slog sem prvi\u010d sli\u0161al na plo\u0161\u010di Amosa Milburna, se mi zdi. On in Little Willie Littlefield sta igrala v tem slogu, a ga nista ohranila<\/em>.\u00ab Med louisianskimi boogie-woogiejevskimi glasbeniki je ta slog morda \u017ee bil znan, vendar pa ga pred Dominom \u0161e nih\u010de ni ponesel tako visoko na lestvice.<\/p>\n Dave Bartholomew je postal njegov nepogre\u0161ljivi avtorski partner in \u010dlovek, ki je znal njegove ideje prenesti v aran\u017emaje. Med leti 1950\u22121955 je Domino nanizal celo vrsto rhythm’n’bluesovskih uspe\u0161nic, med drugimi Every Night About This Time<\/em>, Goin’ Home <\/em>in Please Don’t Leave Me<\/em>. Leta 1955 pa je posnel pesem Ain’t It A Shame<\/em>, ki je bila kot Ain’t That A Shame istega leta uspe\u0161na tudi na belem glasbenem tr\u017ei\u0161\u010du. V tistem obdobju je v ZDA \u0161e vedno veljala huda segregacija in Fats Domino je bil prvi temnopolti ju\u017enjak, ki mu je uspel pravi preboj na bele pop lestvice. \u0160e istega leta sta mu tja sledila Chuck Berry in Little Richard, za temnopolte glasbenike pa se je beli trg zares na \u0161iroko odprl naslednje leto, in to po zaslugi uspeha Elvisa Presleyja; ta je namre\u010d ponosno prirejal rhythm’n’bluesovske pesmi. Dr\u017ei pa tudi, da je k uspehu Fatsa Domina leta 1955 pripomogla priredba pesmi Ain’t That A Shame<\/em>, ki jo je posnel Pat Boone. V njegovi izvedbi sta sicer bistvo in mo\u010d pesmi popolnoma razvodenela; predlagal je celo, da bi naslov pesmi preimenovali v Isn’t It A Shame, \u010de\u0161 da bi bilo za \u0161ir\u0161e poslu\u0161alstvo razumljivej\u0161e. Tokrat se producenti niso uklonili kot, denimo, pri njegovi priredbi Little Richardove Tutti Frutti<\/em>, kjer so pometli z vsemi so\u010dnej\u0161imi konotacijami in pesem spremenili v osladen pop. Ain’t That A Shame<\/em> je bila torej v ve\u010d pogledih prelomna pesem in Domino ni po\u010dival na lovorikah, ampak uspeh nasledil s pesmijo I’m In Love Again<\/em> (1956), ki je prav tako pri\u0161la na bele pop lestvice, uspe\u0161no pa jo je med drugimi priredil tudi Ricky Nelson.<\/p>\n Vendar je najve\u010dji uspeh \u0161ele pri\u0161el: Domino je po I’m In Love Again<\/em> posnel \u0161e en standard, Blueberry Hill<\/em>, ki je bil leta 1956 stalnica \u017ee kakih dvajset let v raznoraznih izvedbah; najvidnej\u0161i sta bili tisti Gena Autryja in Louisa Armstronga. Z njo je spet posegel po vrhovih tako temnopoltih kot svetlopoltih lestvic in utrdil svoj status najuspe\u0161nej\u0161ega temnopoltega rhythm’n’bluesovskega glasbenika vseh \u010dasov. Pojavljal se je v vseh mogo\u010dih televizijskih oddajah in tudi filmih, ki pa so bolj ali manj izkori\u0161\u010dali trenutne polo\u017eaje na pop lestvicah in so bili pomembni zgolj zato, da so uspe\u0161nice pribli\u017eali kar se da \u0161irokemu ob\u010dinstvu, predvsem takrat \u017ee pomembnemu in ob\u0161irnemu trgu najstnikov, ki so zase iskali kaj bolj vznemirljivega, kot so jim takrat ponujali ute\u010deni zvezdniki tipa Frank Sinatra, Doris Day, Dean Martin, Perry Como in drugi. Nekateri teh filmov so postali kultni zaradi res dobrega izbora glasbe in izvajalcev (denimo The Girl Can’t Help It<\/em>, 1956), nekateri drugi pa so hitro utonili v pozabo.<\/p>\n Fats Domino ni bil samo dober glasbenik, ampak tudi podjeten tip. V letih 1956\u22121957 naj bi prodal enajst milijonov plo\u0161\u010d. Po New Orleansu se je prvi vozil v ro\u017enatem kadilaku. Bil pa je tudi glasbeno zelo \u0161irok in diplomatski. Na hrbtno stran male plo\u0161\u010de Blueberry Hill<\/em> je tako uvrstil \u0161e en star standard, My Blue Heaven<\/em>, s katerim je \u0161e raz\u0161iril svoje poslu\u0161alstvo in rasno nestrpnim Zdru\u017eenim dr\u017eavam vedno znova dokazoval, da pri dobri glasbi barva ko\u017ee ne igra nobene vloge. Tudi pozneje je rad prepeval podobne standarde, denimo Red Sails In The Sunset<\/em> (1963), stari hit Binga Crosbyja in Platters, ki je bila njegova zadnja ve\u010dja uspe\u0161nica, ali pa Williamsovo Jambalayo<\/em>, s katero je leta 1962 kon\u010dal obdobje pri zalo\u017ebi Imperial in podpisal z zalo\u017ebo Paramount. Zalo\u017eba mu je dodelila novega producenta, Feltona Jarvisa, ki je pozneje postal producent Elvisa Presleyja. Namesto v New Orleans so ga poslali snemat v Nashville. Tam je sicer posnel nekaj manj\u0161ih uspe\u0161nic, kot so There Goes My Heart Again<\/em>, Kansas City in Lazy Lady<\/em>, vendar z izjemo \u017ee omenjene Red Sails<\/em> ni ponovil uspehov iz petdesetih. Leta 1962 je za\u010del uspe\u0161ne evropske turneje in do zgodnjih osemdesetih ve\u010dkrat prekri\u017earil Evropo in druge dele sveta. Po letu 1980 je zelo nerad zapustil New Orleans. Prihodki iz tantiem so mu omogo\u010dali lagodno \u017eivljenje, vendar je tu pa tam kljub temu \u0161e od\u0161el na kako manj\u0161o turnejo, predvsem \u00bbv paketu\u00ab z nekaterimi drugimi zvezdniki iz petdesetih. Tako je nastopal z Rayem Charlesom, Jerryjem Leejem Lewisom, Chuckom Berryjem, Rickyjem Nelsonom in drugimi.<\/p>\n Avgusta 2005 ob bli\u017eajo\u010di se nevarnosti orkana Katrina sprva ni privolil v evakuacijo, a je pozneje moral zapustiti svojo rezidenco, ki je stala v enem najbolj poplavljenih delov New Orleansa. Sprva ni nih\u010de natan\u010dno vedel, ali je Dominu z dru\u017eino zares uspelo uiti razdejanju in \u0161e nekaj dni po koncu neurja ni bilo jasno, ali je \u0161e \u017eiv ali ne. Na njegovi hi\u0161i se je pojavil zdaj legendarni grafit: R.I.P. Fats, pogre\u0161ali te bomo.<\/em> Vendar pa so kmalu zatem izvedeli, da se je Domino zatekel v Baton Rouge in da je z njim vse v redu. Izguba imovine ga je sicer precej dotolkla, a je takoj naro\u010dil obnovitvena dela in leta 2006 izjavil: \u00bbUpam, da se bom neko\u010d lahko vrnil. Rad \u017eivim tam<\/em>.\u00ab Septembra 2007 so ga sprejeli v ustanovo Louisiana Music Hall of Fame, decembra pa \u0161e v Hit Parade Hall of Fame. Seveda je bil \u017ee zdavnaj sprejet v Rock and Roll Hall of Fame.<\/p>\n V za\u010detku leta 2008 je iz\u0161la \u0161e ena v vrsti kompilacij njegove glasbe, tokrat spet prerez njegovega najpomembnej\u0161ega dela pri Imperialu. Kompilacija All By Myself<\/em>, naslovljena po njegovi rhythm’n’bluesovski uspe\u0161nici iz leta 1955, je ena bolj domi\u0161ljenih. Med novej\u0161e \u00bbredne\u00ab Dominove albume (nekompilacijske) spada, denimo, bo\u017ei\u010dna plo\u0161\u010da Christmas Is A Special Day<\/em> (1993), znana tudi kot Christmas Gumbo<\/em> in album Alive And Kickin’<\/em> iz leta 2006, torej prvi postkatrinski posnetki, ki jih velja sli\u0161ati.<\/p>\n Definitivna zbirka njegove glasbe iz njegovega \u00bbzlatega\u00ab obdobja pri zalo\u017ebi Imperial (1949\u22121962) je \u0161e vedno Out Of New Orleans<\/em> zalo\u017ebe Bear Family, ki je iz\u0161la leta 1993 in na osmih zgo\u0161\u010denkah vsebuje vse njegove posnetke za to zalo\u017ebo. Za tiste manj zahtevne so na voljo kraj\u0161e enojne zbirke, med katerimi prednja\u010dita Fats Domino iz serije Legends of the 20th Century<\/em> zalo\u017ebe EMI (1999) in \u017ee omenjena All By Myself (2008), \u010de pa vas zanimajo tudi posnetki iz obdobja za zalo\u017ebo Paramount, si privo\u0161\u010dite kompilacijo Paramount Tapes<\/em> iz leta 2003.<\/p>\n <\/p>\n Viri<\/em><\/p>\n Fats Domino: Legends of the 20th Century (EMI, 1999)<\/p>\n Fats Domino: Out Of New Orleans (knji\u017eica, prilo\u017eena k obse\u017eni zbirki njegovih posnetkov za zalo\u017ebo Imperial, Bear Family, 1993)<\/p>\n Rick Coleman: Fats Domino And the Lost Dawn of Rock’n’Roll (DaCapo, 2007)<\/p>\n op. besedilo Mateja Krajnca je bilo objavljeno v reviji Muska, \u0161t. 9-10, 2008.<\/em><\/p>\n <\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/10\/fats1.jpg\")
\u00a0 ![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/10\/fats3.jpg\")
<\/p>\n