{"id":17027,"date":"2017-11-03T01:34:27","date_gmt":"2017-11-03T00:34:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17027"},"modified":"2017-11-02T10:38:42","modified_gmt":"2017-11-02T09:38:42","slug":"willie-nelson-the-boys-willies-stash-vol-2-columbia-legacy-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17027","title":{"rendered":"Willie Nelson & The Boys \u2013 Willie’s Stash Vol. 2 (Columbia Legacy, 2017)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Leta 2014 je Willie Nelson izdal album sodelovanj s sestro Bobbie, kar samo po sebi ni ni\u010d neobi\u010dajnega \u2013 z Bobbie sodeluje \u017ee desetletja, saj je tudi \u010dlanica njegovega benda. \u0160lo pa je za zalo minimalisti\u010dna, intimna, baladna sodelovanja, ki jih je potegnil iz bogatega arhiva posnetkov in se odlo\u010dil za serijo Willie’s Stash<\/em>, pri kateri gre za obelodanjanja arhivskih dru\u017einskih sodelovanj, ki v \u010dasu nastanka niso pri\u0161la na svetlo iz takih ali druga\u010dnih razlogov.<\/p>\n

Letos je neutrudni Nelson \u017ee izdal plo\u0161\u010do God’s Problem Child<\/em>, pri\u010dujo\u010da izdaja pa nadaljuje zdaj \u017ee nekako pri\u010dakovan tempo dveh albumov letno. Kdo bi dejal, da je Willie hiperproduktiven (kot se zlasti pri nas rado dogaja, \u010de kdo veliko dela), a \u010de koli\u010dkaj spremljate njegovo kariero, je jasno, da \u010dlovek s tolik\u0161no delovno vnemo pa\u010d tudi veliko izdaja, sploh \u010de pomislite, da ne izda \u010disto vsega, kar ustvari, in \u017ee od za\u010detka svoje glasbene poti ustvarja zve\u010dine z visokim povpre\u010djem kakovosti. \u010ce pomislimo \u0161e, da je neko\u010d bilo normalno, da so albumi izhajali \u00bbna letne \u010dase\u00ab, je Willie Nelson nekako ravno prav uravnan, pred nami pa je drugi del serije iz dru\u017einskega arhiva. Glede na vse ve\u010djo odmevnost tega, kar po\u010dneta njegova mlaj\u0161a sinova Lukas in Micah z bendom Promise of the Real (bodisi sama bodisi z Neilom Youngom), ni bilo odve\u010d pri\u010dakovati, da bo iz Nelsonovega tabora slej ko prej pri\u0161lo nekaj takega.<\/p>\n

Ve\u010dina posnetkov na plo\u0161\u010di je starih okrog \u0161est let, nastali pa so pod budnim o\u010desom Buddyja Cannona v Williejevem studiu Pedernales med snemanjem albuma Heroes<\/em>, na katerem sta se Lukas in Micah prvi\u010d glasneje oglasila v o\u010detovi dru\u017ebi. \u00bbNikoli naju ni v ni\u010d silil,\u00ab<\/em> sta povedala. \u00bbGlasbila so le\u017eala vsepovsod po hi\u0161i in lepega dne sva jih prijela v roke!\u00ab<\/em> Pri\u010dujo\u010di posnetki so sprva nastali z Williejem in Lukasom, Micah pa je sodeloval zgolj na nekaterih, a je Willie dejal: \u00bbTole zveni dobro, naj bo tudi Micah v vseh pesmih, pa naredimo album!\u00ab<\/em> Zelo spro\u0161\u010deno je \u0161lo, fantje so izbrali pu\u0161eljc countryjevskih standardov in se spustili z vajeti. Ve\u010dina pesmi je z repertoarja Hanka Williamsa (Move It On Over, Mind Your Own Business, I’m So Lonesome I Could Cry, Your Cheatin’ Heart, Cold Cold Heart, Mansion On The Hill <\/em>in Why Don’t You Love Me<\/em>), posneli pa so tudi eno najve\u010djih uspe\u0161nic Hanka Snowa I’m Movin’ On<\/em>, Send Me The Pillow That You Dream On <\/em>Hanka Locklina, Can I Sleep In Your Arms <\/em>Hanka Cochrana in eno najbolj\u0161ih Williejevih pesmi Healing Hands Of Time<\/em>. Pozimi 2016 so dosneli \u0161e My Tears Fall <\/em>Alysse Miller in zaklju\u010dili redakcijo. \u00bbNa tak na\u010din lahko te pesmi spet pribli\u017eamo mlaj\u0161im generacijam,\u00ab<\/em> je povedal Willie Nelson, \u00bbin jim damo novo \u017eivljenje!\u00ab<\/em> Pesem Alysse Miller je na albumu izjema, gre za novo pesem, medtem ko so vse druge stare tudi po \u0161est desetletij; ob izidu albuma je Move It On Over <\/em>dopolnila sedemdesetko.<\/p>\n

Glasbena podlaga pesmi je tradicionalno countryjevska, sodeloval je enajst\u010dlanski ansambel z zna\u010dilno prisotnostjo Williejevega Triggerja in orglic Mickeyja Raphaela. Glasovi treh Nelsonov so si podobni, Williejev pri skoraj petinosemdesetih nekoliko bolj vibrato, a tudi sinova se ne pustita, zna\u010dilen nelsonovski nosljajo\u010di zven je vseprisoten, fanta pa kljub mladosti vseh teh stalnic ne pojeta \u00bbkar tako\u00ab<\/em>, z njimi sta rasla, \u00bbbile so vsepovsod\u00ab<\/em>, kot sta povedala. Lukas je ta hip eden najperspektivnej\u0161ih kitarskih herojev v slogu Eddyja Shaverja ali SRV-ja, le da z nekolikanj manj uni\u010dujo\u010dim \u017eivljenjskim slogom. Na posnetkih je igral elektri\u010dno kitaro in dobro, trio Nelsonov pa je ob izidu dal v javnost tudi niz intimnih videoposnetkov, na katerih s tremi akusti\u010dnimi kitarami izvajajo pri\u010dujo\u010de pesmi. Morda je ravno to edini o\u010ditek plo\u0161\u010di, namre\u010d \u010demu jih niso res posneli kar tako: v polkrogu, s tremi akusti\u010dnimi kitarami in glasovi, ki, se zdi, ko jih poslu\u0161amo, nosijo v sebi stoletja.<\/p>\n