{"id":17033,"date":"2017-11-05T10:52:30","date_gmt":"2017-11-05T09:52:30","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17033"},"modified":"2017-11-05T10:52:30","modified_gmt":"2017-11-05T09:52:30","slug":"st-vincent-masseduction-loma-vista-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17033","title":{"rendered":"St. Vincent \u2013 Masseduction (Loma Vista, 2017)"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-17034 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-600x600.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-600x600.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-1024x1024.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-768x768.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-1536x1536.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction-110x110.jpg 110w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/stvincent_masseduction.jpg 1754w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017de odkar je Annie Clark izdala prvenec in pozneje sodelovala z Davidom Bryneom, me vsaki\u010d po\u0161teno zanima, kaj bo naredila prihodnji\u010d. Sploh, ker sem kot brenka\u010d in navdu\u0161en prista\u0161 kitar silno firb\u010den tudi okrog tehnikalij in Annie upravi\u010deno velja za eno najvidnej\u0161ih sodobnih kitaristk \u2013 eksperimentatork, ki ima tudi svojo kitarsko linijo. Nekateri pravijo, da so kitare St. Vincent, ki jih izdeluje Music Man, grde, meni pa denimo delujejo nadvse estetske, kar je tudi \u00bbtermin\u00ab, ki ga velja uporabiti za glasbo in pojavo doti\u010dne St. Vincent.<\/p>\n<p>Tri leta smo \u010dakali, kaj bo nasledilo album <em>St. Vincent<\/em>, s katerim je Annie Clark, se zdi, dokon\u010dno zakoli\u010dila svojo glasbo in podobo tudi v \u0161ir\u0161i javnosti, ne zgolj v izbranih krogih. Ti ji zdaj sicer o\u010ditajo, da se je izneverila kitari v prid plesnih ritmov, pa tudi, da si javno podobo gradi bolj na zvezah s proslulimi manekenkami in igralkami, kot pa z glasbo, in da je album, ki je pravkar pred nami, predaja mainstreamu. Te\u017eko se je strinjati; nov album je res ustrojen na \u00bbbeat\u00ab, vendar \u017ee ob be\u017enem poslu\u0161anju ni mogo\u010de trditi, da gre za kakr\u0161nokoli pop glasbo, ki bi bila primerljiva s tem, kar dandanes velja za \u00bbpop obrazec\u00ab. Clark si je pop priredila in v ta namen res \u017ertvovala nekoliko kitare, ali bolje re\u010deno, v ta namen postavila kitaro nekoliko bolj v ozadje zvo\u010dne slike. Kot rezervo, ki pa se pojavi, ko je treba, beri: tam in na tak na\u010din, ki ga v popu ne bi ravno pri\u010dakovali.<\/p>\n<p>Dvomim namre\u010d, da bi na Anniejin album tripali obiskovalci \u00bbdiska\u010dev\u00ab ali bolje, ker teh domala ni ve\u010d, mondenih okolij, kjer se dandanes ple\u0161e in zabava. Dvomim tudi, da bi Annie Clark poslu\u0161ala klientela albumov Nicki Minaj ali Miley Cyrus izpred nekaj let (tudi ona namre\u010d \u0161e zdale\u010d ni zgolj plehka pop lutka, za kakr\u0161no se nam je predstavljala do nedavnega) ali Katy Perry ali Meghan Trainor. Tudi za obo\u017eevalce plesne Madonne album ne bo, \u010deravno bi vas nekateri ritmi sprva prepri\u010dali v nasprotno. A potem je tu spomin na podobna obdobja Davida Bowieja in Princea. In pojavi se &#8230; kitara. In aran\u017emaji, ki jih nikoli ne boste sre\u010dali na Madonnini plo\u0161\u010di ali na kateri od zgoraj na\u0161tetih izvajalk. \u010ce \u017ee moramo opredeliti glasbo na novi plo\u0161\u010di St. Vincent, bi jo poimenovali nenavadna. Gre za konceptualno izrabljanje nekaterih pop obrazcev za ustvarjanje videza pop albuma, ki pa po tematski usmeritvi, besedilih in kon\u010dni produkciji zazveni vse prej kot to. Nekateri so album pospravili v predal \u00bbeksperimentalni pop\u00ab. Morda bi za single, ki so iz\u0161li kot napovedniki: <em>New York, <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=h9TlaYxoOO8\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Los Ageless<\/a><\/em> in <em>Pills <\/em>nekako to \u0161e zmoglo obveljati, ko pa sli\u0161ite denimo <em>Happy Birthday, Johnny, Smoking Section, Hang On Me<\/em> ali <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=bI-kPBC1IwM\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><em>Dancing With A Ghost\/Slow Disco<\/em><\/a>, se spomnite, da Annie Clark definitivno ni nikoli bila in ste\u017eka kdaj bo pop izvajalka. \u010ce pristavimo \u00bbeksperimentalni\u00ab, omejimo \u00bbmainstream\u00ab in zgodovini glasbe v prid bo verjetno <em>Masseduction<\/em> najla\u017eje pospraviti v to ni\u0161o. In ja, ovitek in oblikovanje nasploh je \u00bbpop art\u00ab, ni kaj. V ro\u017enato-modri barvi, a ne pretirano, tudi vinil vle\u010de bolj na rde\u010do. Zraven plakat z besedili. Ob\u010dutek imamo, kot bi pri\u0161li v swinging London v \u0161estdesetih, v \u010dasovno zanko, a ta \u0161estdeseta so vendar tudi dvatiso\u010da, \u010desar se ekipa Annie Clark dobro zaveda. Bo kdo spet privlekel na dan \u00bbretro\u00ab. Pa naj!<\/p>\n<p>Glasba in nastopi Annie Clark (prav zdaj je na svetovni turneji) niso za mno\u017eice, ki vijejo roke, in to se zdaj \u017ee ve; You Tube je poln haterjev, ki pod njenimi najbolj odbitimi videoposnetki jadrno zapisujejo najrazli\u010dnej\u0161e opazke in \u00bbdolg\u010das\u00ab je \u0161e najbolj nedol\u017ena med njimi. \u0160tadionski nastop pred ve\u010dtiso\u010dglavo mno\u017eico z eksperimentalno fuzz kitaro, atonalnim igranjem, petjem, ki je v najve\u010djih skrajnostih nekje med Bj\u00f6rk in Debbie Harry &#8230; \u010ce ne bi vedeli, da obvlada, bi bilo brez veze, mar ne? Ne!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Nenavadno<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":17034,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-17033","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17033","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17033"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17033\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17037,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17033\/revisions\/17037"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17034"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17033"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17033"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17033"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}