![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/dylan_trouble-no-more-585x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Trinajsto poglavje Dylanovega niza uradnih neuradnih izdaj je kon\u010dno tu. V letu po oven\u010danju z Nobelovo nagrado je izdal trojni album standardov in pri\u010dujo\u010do zbirko, ki obele\u017euje poleg proslulega newportskega br\u017e\u010das najkontroverznej\u0161e obdobje njegovega ustvarjanja, skoraj vsesplo\u0161no osovra\u017eeno \u00bbnabo\u017eno\u00ab obdobje. Stvari so zdaj kon\u010dno tam, kjer morajo biti, torej pri dejstvu, da nam Dylan tudi kot pridigar ima kaj povedati in da zadeve niso nikoli tako slabe, da po mnenju ob\u010destva ne bi mogle biti \u0161e slab\u0161e. \u00a0\u00bbJezusovemu\u00ab obdobju 1979-1981 je namre\u010d skoraj neposredno sledilo kriti\u0161ko in komercialno najbolj su\u0161no obdobje njegove kariere, prav tako zabele\u017eeno z albumi, ki jih bo treba neko\u010d znova ovrednotiti: Empire Burlesque <\/em>(1985), Knocked Out Loaded <\/em>(1986) in Down In The Groove <\/em>(1988), \u010de koncertnih Real Live <\/em>(1984) in Dylan & The Dead <\/em>(1989) ne \u0161tejemo ter \u010de od\u0161tejemo delo z bendom Traveling Wilburys in tudi dva po splo\u0161nem mnenju (precej) uspe\u0161nej\u0161a studijska albuma Infidels <\/em>(1983) in Oh Mercy <\/em>(1989). Potem se je desetletje zaklju\u010dilo, Dylan pa se je v o\u010deh javnosti pobral \u0161ele leta 1997 z albumom Time Out Of Mind<\/em>.<\/p>\n Dylan je \u017ee takoj na za\u010detku svoje ustvarjalne poti postavil visoke umetni\u0161ke standarde, ki se jih pozneje ni niti trudil dosegati ali presegati; dosegel ali presegel jih je enostavno tako, da je \u0161el naprej. Ko se je leta 1979 po izidu albuma Slow Train Coming<\/em> in zlasti Saved <\/em>podal na turnejo, na kateri se je odrekel vsevdiljnemu ponavljanju starih obrazcev, mu je to zamerilo ob\u010destvo, ki je \u017eelelo ves \u010das poslu\u0161ati stare hite. A razlika med umetnikom in zabavlja\u010dem je ta, da slednji pridobiva svoje ob\u010dinstvo tako, da mu stre\u017ee, prvi pa tako, da po\u010dne svoje in \u010daka, da ob\u010dinstvo pride k njemu; to je ustvarjalno dolgoro\u010dno br\u017e\u010das tudi edina prava in mo\u017ena pot. Feni zve\u010dine tega \u017eal ne razumejo in menijo, da so opeharjeni, \u010de vsak ve\u010der ne sli\u0161ijo \u00bbsvojih komadov\u00ab. To je seveda njihov problem in Dylan (pa \u0161e kdo drug) je za to pla\u010dal visoko ceno. Eno najvi\u0161jih prav v tem obdobju, ko se je odlo\u010dil, da bo na odru igral zgolj nove pesmi. Dvorane niso bile polne, a to ga ni motilo, prav tako kot ga ni motilo, da je leta 1966 na turnejah ves \u010das prena\u0161al tak\u0161no ali druga\u010dno iz\u017evi\u017egavanje.<\/p>\n https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=NE_luyoGPMQ<\/p>\n S pri\u010dujo\u010do zbirko redkih koncertnih in studijskih posnetkov iz obdobja 1979-81 na osmih cedejih (plus DVD z redkim videogradivom \u2013 kupite lahko tudi kraj\u0161o razli\u010dico na dveh cedejih in \u0161tirih vinilkah) nam, \u010de nam \u017ee poprej ni bilo, postane dokon\u010dno jasno, kako je Dylan sledil svoji muzi v tistih nekaj letih in kako dobro je to po\u010del. \u010ceravno album Shot Of Love<\/em>, ki stoji na zapiku tega obdobja, morda kot celota ni njegov najbolj\u0161i album v karieri, premore denimo pesem Every Grain Of Sand<\/em>, antologijsko pesem, ob kateri zlahka pozabimo na nekatere druge, morda manj uspele. Tudi The Groom Is Still Waiting At The Altar <\/em>in Caribbean Wind <\/em>s snemanj za ta album nista pesmi, nad katerimi bi se zmrdovali. In \u010de poslu\u0161amo prva dva albuma, Slow Train Coming <\/em>in Saved <\/em>(1980), nam Dylan v lastni obliki tu bolj tam manj pridigarskega gospela pripoveduje nekaj, v kar dejansko verjame … podobe apokalipse in vsakovrstnega pogroma pri njem niso novost, to vedo vsi, ki so bolje poslu\u0161ali njegova zgodnej\u0161a dela, zlasti pesem A Hard Rain’s A-Gonna Fall <\/em>in album John Wesley Harding<\/em>. \u010cemu pridigarska konotacija? Pokukajte malce v ameri\u0161ko izro\u010dilo; eden Dylanovih mnogih obrazov je tokrat ve\u010dkrat gromovni\u0161ki, a dobro ve, kaj po\u010dne. Pogrom je med drugim napovedoval tudi nabo\u017eni blues in cel kup druge ljudske glasbe … pa smo pri klasi\u010dnem minstrelstvu (\u00bbsong and dance man\u00ab), ki je ob prelomu desetletja iz sedemdesetih v osemdeseta delovalo tako nezasli\u0161ano. Bend je ves \u010das odli\u010den, izvedbe niso medle, kot bi morda bile, \u010de bi \u0161lo za nekak\u0161no modno muho, pa\u010d pa udarijo z vso mo\u010djo: pevsko in interpretatorsko.<\/p>\n Sopotnica obse\u017ene zbirke, ki \u017ee tako ali tako vsebuje bogat spremni aparat, je knjiga Clintona Heylina Trouble No More<\/em>, ki s podnaslovom \u00bbKaj se je v resnici zgodilo?\u00ab me\u010de nekolikanj druga\u010dno lu\u010d na Dylana kristjana. Spla\u010da se jo vzeti v roke. Privr\u017eenci rockovske trivie veste, da je pri albumu Slow Train Coming<\/em> imel prste vmes med drugimi tudi Mark Knopfler, a ta zgodba je dolga. Kot tudi razli\u010dne anekdote o Dylanovi verski \u00bbpreobrazbi\u00ab. Sam tega dogodka ne vidi tako. In nekatere najbolj\u0161e pesmi v karieri so ga \u0161e \u010dakale.<\/p>\n