{"id":17185,"date":"2017-11-26T01:59:36","date_gmt":"2017-11-26T00:59:36","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17185"},"modified":"2017-11-24T10:00:30","modified_gmt":"2017-11-24T09:00:30","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-5","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17185","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"

Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija v abonmaju Kromatika 3; <\/strong>Cankarjev dom, Ljubljana, 16. november 2017<\/strong><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

Prva razlika, ki jo lahko opazimo pri abonmajskih koncertih Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija<\/em>, je ob\u010dutno ve\u010dja zasedenost Gallusove dvorane na koncertih slednjega. Omenjena dvorana je namre\u010d na dan koncerta praviloma zapolnjena do skoraj\u0161nje razprodanosti, \u010de pa spored obljublja kak\u0161nega \u0161e posebej atraktivnega in\/ali zvezdni\u0161kega dirigenta in\/ali solista in\/ali skladbo, pa je koncert lahko tudi razprodan. Za dana\u0161nje \u010dase je pri nas to precej\u0161en podvig, za katerega se ne spomnim, kdaj je nazadnje uspel Slovenski filharmoniji. Pojavi se seveda vpra\u0161anje, ali gre tu zgolj za preprosto dejstvo, da Simfoniki RTV vsak abonmajski koncert odigrajo le enkrat, Filharmoniki pa dvakrat, ali pa je vendarle \u2013 prosto po Shakerspearu \u2013 kle\u010d tudi v tem, da nekdo (ali ve\u010d njih) v umetni\u0161kem vodstvu Simfonikov RTV stvari dela pravilno in da se orkester (v zdaj \u017ee razvpito-zloglasnem nasprotju s SF) dobro razume tako s svojim “direktorjem”, kot tudi (ali celo predvsem s) \u0161efom dirigentom. No, tudi RTV si zna \u0161e vedno privo\u0161\u010diti koncertno brco v temo, kakr\u0161no smo sli\u0161ali na prvem koncertu leto\u0161nje Kromatike<\/a>, a jo je ob sicer toliko bolj pozitivni bilanci precej la\u017eje oprostiti.<\/p>\n

Uvodoma je orkester pod vodstvom gostujo\u010dega dirigenta Daniela Raiskina<\/em> prepri\u010dljivo in sve\u017ee izvedel Beethovnovo<\/em> dokaj kratko Uverturo Prometej<\/em>. Orkester je tu potrdil visoko kakovost in pohvalno formo godalne sekcije, Raiskin pa je tako glasbenike, kot ob\u010dinstvo prepri\u010dal s \u010dvrstim vodenjem.<\/p>\n

Skladbe, ki se za\u010dnejo s solom tolkal, so v klasi(cisti)\u010dnem repertoarju precej redke; to \u0161e toliko bolj velja za koncertantna dela. Kot tri primere lahko omenimo Ravelov Klavirski koncert v G-duru, ki se za\u010dne s solom orkestralnega bi\u010da ter eno od kantat Bachovega Bo\u017ei\u010dnega oratorija (za prvi bo\u017ei\u010dni dan) in tokratni prav tako Beethovnov Koncert za violino in orkester v D-duru<\/em>, op. 61; obe skladbi se za\u010dneta z delikatnim solom timpanov, ki lahko za bolj neve\u0161\u010dega glasbenika predstavlja tudi intonan\u010dni problem. Ve\u010d kot odli\u010dni timpanist Simfonikov RTV Andra\u017e Poljanec je seveda tudi tokrat poskrbel, da je bil tovrsten strah odve\u010d. Sli\u0161ali smo domi\u0161ljeno postavljen in odigran uvod orkestra z lepo usklajenimi pihali, predvsem fagoti. (Koncert ima ob obi\u010dajnih partih za par oboj, klarinetov, fagotov, rogov in trobent part za eno samo flavto.) Ob orkestru je tokrat nastopil avstrijski violinist Benjamin Schmid<\/em> (v koncertnem listu enkrat naveden kot Schmid in dvakrat kot Schmidt). Umetnik je svoj solisti\u010dni nastop za\u010del prepri\u010dljivo, a obenem z zanimivim, nekoliko nenavadnim in uvodoma skoraj zadr\u017eanim pristopom, ki sprva ne sugerira znatnej\u0161e vehemence in temperamenta, a s\u010dasoma prika\u017ee obilje obojega. Schmid je odli\u010dno izvedel izbrano kadenco (Henri Vieuxtemps), v po\u010dasnem stavku pa spletel intimni paj\u010dolan ponotranjenega glasbenega tkiva, k \u010demur je znatno pripomogla tudi simbioza med orkestrom in dirigentom. Ob znani, spevni t\u00e9mi tretjega stavka ni Schmid nikoli zapadel v pretiran in\/ali neokusen solisti\u010dni ekshibicionizem \u2013 tega tudi sicer nikoli ne po\u010dne \u2013 temve\u010d je tudi najbolj kompozicijsko-interpretativno intenzivne odseke dojemal in izvajal z zanimivo ambivalenco: v prvi vrsti racionalno in na trenutke celo (vsaj navidez) zadr\u017eano, a na zelo svojstven na\u010din, ki poslu\u0161alca osvoji in o\u010dara. Tako je bilo tudi na ljubljanskem koncertu, zato vsekakor upam, da se bomo lahko \u017ee kmalu spet razveselili naslednjega ljubljanskega gostovanja tega izvrstnega violinista.<\/p>\n

Verjeli ali ne, toda \u0160ostakovi\u010devo<\/em> (sicer resda najpogosteje izvajano) Simfonijo \u0161t. 5 v d-molu<\/em>, op. 47 smo lahko poslu\u0161ali \u017ee tretji\u010d v dobrih \u0161tirih mesecih. Prvi\u010d jo je v okviru Festivala Ljubljana 11. julija izvedel Orkester Slovenske filharmonije<\/a>, drugi\u010d pa na sklepnem koncertu istega festivala Orkester Marijinega gledali\u0161\u010da in Valerij Gergijev<\/a>. Programsko gre verjetno za precej\u0161nje naklju\u010dje, ki pa kljub temu daje vtis neposre\u010denosti in je z izjemo mo\u017enosti poslu\u0161alske in kriti\u0161ke primerjave orkestrov, dirigentov in samih izvedb, ki se v takem primeru pa\u010d ponuja sama od sebe, precej nesmiselno. Prva izvedba je bila povpre\u010dno solidna, druga vrhunska. Ali gre v tretje res rado?<\/p>\n

V skladu s \u0160ostakovi\u010devo idejno zasnovo in ozadjem simfonije ter duhom \u010dasa, v katerem je nastajala, je bil uvodni moderato prvega stavka zelo prepri\u010dljiv. Isto bi lahko rekli za militantni vrhunec stavka (ki nemara \u017ee napoveduje skladateljevo 7. simfonijo), ki pa je bil dinami\u010dbo vendarle pregrob. Kontrast, ki sledi v solu flavte, je tako o\u010diten in porogljiv, da si niti podpovpre\u010dno pozoren poslu\u0161alec ne more kaj, da se ne bi ironi\u010dno, a ob\u010dudujo\u010de nasmehnil \u0160ostakovi\u010devi genialnosti. Drugi stavek, ki ni ni\u010d drugega, kot paradoksalno in bizarno realisti\u010dna parodija tega ali onega Mahlerjevega l\u00e4ndlerja in je tako tudi zazvenel. En od godalnih motivov in dinami\u010dno-dramati\u010dna gradacija tretjega stavka spominjata na Vaughan Williamsovo Fantazijo na t\u00e9mo Thomasa Tallisa, sicer pa je bilo mogo\u010de razumeti, zakaj je ta po\u010dasni stavek rusko publiko vedno znova ganil do solz.<\/p>\n

Teoreti\u010dnih in muzikolo\u0161kih interpretacij pri\u010dujo\u010de simfonije in predvsem njenega zadnjega stavka smo videli \u017ee veliko in preve\u010d; \u0161e najbolj znan je \u0160ostakovi\u010dev zapis o kvazioptimisti\u010dnem \u010detrtem stavku: “Veselje je prisiljeno in ustvarjeno pod gro\u017enjo, kot v Borisu Godunovu [opera Modesta P. Musorgskega]. Predstavljajte si, da vas nekdo pretepa s palico in vam obenem ukazuje: ‘Veseliti se morate, veseliti!'” Toda kaj, \u010de gre v tolikanj opevanem \u2013 navidez ekstati\u010dnem, v svoji sr\u017ei pa grotesknem in porogljivem \u2013 finalu dejansko za skladateljev izbruh besa, gnusa in zani\u010devanja stalinisti\u010dne oblasti, ki ga je tako in druga\u010de maltretirala in mu onemogo\u010dala ali vsaj mo\u010dno ote\u017eevala nemoteno umetni\u0161ko izra\u017eanje in ustvarjanje? Tej neskon\u010dni ambivalenci sklepa 5. simfonije ne bomo nikoli pri\u0161li do dna, dejstvo pa je, da je tokratna izvedba tako orkestru, kot Raiskinu odli\u010dno uspela in nekaj manj\u0161ih ritmi\u010dnih in intonan\u010dnih spodrsljajev, ki jih ostro uho ni moglo presli\u0161ati, ni moglo pokvariti splo\u0161nega dobrega vtisa. \u010ce smo \u017ee na abonmajskih koncertih tako RTV, kot tudi SF v\u010dasih prisiljeni poslu\u0161ati tudi gostujo\u010de dirigente, za katere je jasno, da si jih ne bi \u017eeleli \u010dimprej pozabiti samo poslu\u0161alci, temve\u010d tudi glasbeniki, pa si vsaj podpisani \u017eelim, da se Raiskin v Ljubljano \u010dimprej spet vrne s \u0161e kak\u0161no zanimivo in tako ali druga\u010de provokativno partituro.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 3<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":17186,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-17185","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17185"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17185\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17189,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17185\/revisions\/17189"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17186"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}