{"id":17383,"date":"2017-12-13T01:30:46","date_gmt":"2017-12-13T00:30:46","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17383"},"modified":"2017-12-13T08:53:36","modified_gmt":"2017-12-13T07:53:36","slug":"pokey-lafarge-manic-revelations-new-rounder-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17383","title":{"rendered":"Pokey LaFarge \u2013 Manic Revelations (New Rounder, 2017)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Mo\u017e, ki je \u00bbu\u0161el iz tridesetih\u00ab, je, po besedah nekaterih uporabnikov spletnega portala Amazon.com, tokrat sko\u010dil na avtobus v Illinoisu nekje v tridesetih in pri\u0161el v Chicago v \u0161estdesetih. Malce sodobnej\u0161a zvo\u010dna usmeritev LaFargea in njegovega benda naj bi bila na\u010drtovana; na naslovnici je Pokey \u0161e vedno videti kot nekdo iz \u010dasov svetovne gospodarske krize v tridesetih.<\/p>\n

Po osmih albumih klasi\u010dnega (western) swinganja in bluesiranja je Pokey, ki se sedanjosti sicer ni nikoli zares odrekel, \u010de dobro poslu\u0161ate njegova besedila, oblekel pla\u0161\u010d riteminbluesa \u0161estdesetih in tvegal, da izgubi nekaj svojega zvestega poslu\u0161alskega jedra. Nekateri se \u017ee prito\u017eujejo, da zdaj igra \u00bb\u010disti pop\u00ab in da je izdal svoje korenine. Se prodal. Pa to zares dr\u017ei? Najprej je treba seveda zapisati, da tak\u0161na in podobna prito\u017eevanja ponavadi delajo krivico umetni\u0161ki svobodi posameznika. Prodaja? Pa tudi \u010de bi dr\u017ealo, kaj koga briga!<\/p>\n

\u00bbMani\u010dna odkritja\u00ab Pokeyja LaFargea<\/em><\/strong><\/a> imajo zasnovo v sedanjosti, sodobni zgodovini ameri\u0161kega juga in tudi sicer\u0161njem neredu sodobnosti \u2013 prav zato tudi tak naslov: Manic Revelations<\/em><\/strong>. Njegov bend je ob mo\u010dni prisotnosti bobnov (sodobnih bobnov, to\u010dneje: bobnov, ki bi se lahko pojavili pri Solomonu Burkeu, Royju Orbisonu po letu 1964 ali Philu Spectorju, pa tudi pri Jeffu Lynnu), pihalne\/trobilne sekcije (ki za njegov zvok ne pomeni ni\u010d novega, le da zdaj zve\u010dine ne zveni kot vodvil, pa\u010d pa kot Motown) in vokalne tehnike, ki se tokrat za\u010dne pri Samu Cookeu in se pozneje vra\u010da k Alu Jolsonu in Vernonu Dalhartu, v jedru \u0161e vedno tak, kot je bil: enostaven in brezkompromisen, morda z malce manj jazzovskimi akordi. Ko poslu\u0161amo Riot In The Streets<\/em><\/a> pa se mimogrede spomnimo tudi na The Weavers, morda tudi na Guthrieja in Ochsa … Good Luck Charm<\/em><\/a>, Better Man<\/a><\/em> …<\/em> tam, kjer swing tridesetih sre\u010da sodobnost, smo se dobivali \u017ee z mnogimi sodobnimi izvajalci, velikokrat takimi, ki so \u00bbsre\u010devanja z zvokom\u00ab uporabili kot modno muho (Lou Bega, Scatman, Christina Aguilera), a Pokey Lafarge zveni avtenti\u010dno, najsi bo na odru Carnegie Halla z Bennyjem Goodmanom, na nastopu Adele in Freda Astairea, na vlaku z Jimmiejem Rodgersom ali pa v Apollu, ki so si ga The Ronettes tako \u017eelele in ga tudi osvojile. Kaj torej re\u010di? Pravzaprav ni\u010d. Poslu\u0161ajmo ga in presodimo, ali nam njegov na\u010din opozarjanja na velike zgodovinske trke ugaja ali ne. \u0160e bolje: nas sili k razmisleku ali pa se nam zdi, da zgolj obra\u010da \u017ee izre\u010dene obrazce? In \u010de jih \u2013 ali to po\u010dne bolje ali slab\u0161e od drugih. \u010cemu je to pomembno? Za komandante novega sveta verjetno sploh ni. Za vse skeptike pa \u0161e vedno obstajajo plo\u0161\u010de \u00bbstarega\u00ab Pokeyja, ki ga lahko med drugim sli\u0161imo kot enega nastopajo\u010dih v nizu kratkih koncertov Tiny Desk<\/a> leta 2011. In ko zapoje La La Blues<\/em>, lahko tudi pozabimo, da je posnel nov album … \u010de ho\u010demo.<\/p>\n