{"id":17388,"date":"2017-12-14T01:44:28","date_gmt":"2017-12-14T00:44:28","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17388"},"modified":"2017-12-14T09:55:54","modified_gmt":"2017-12-14T08:55:54","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-12","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17388","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v Modrem abonmaju 4; Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 24. november 2017<\/strong><\/h3>\n

\"\"<\/p>\n

Na \u010detrtem koncertu svojega Modrega abonmaja je Orkester Slovenske filharmonije nastopil v res \u0161tevil\u010dni in polni zasedbi z osmimi kontrabasi, \u0161tirimi rogovi in ob\u0161irno tolkalno sekcijo, v kateri smo med drugim videli marimbo, vibrafon, ksilofon, dva velika bobna, zvonove in komplet avtomobilskih hup. Posledi\u010dno je tudi Gershwinova<\/em> bogato in ve\u010dplastno kompozicijsko izrisana simfoni\u010dna skica o Amerikancu v Parizu<\/em>, ki jo je sam poimenoval “rapsodi\u010dni balet”, zvenela karseda barvito. Tolkalna sekcija je svoje razgibano delo opravila s pohvalno preciznostjo, Tibor Kerekes je prispeval lep solo, sekcija saksofonov pa mehko harmonsko podporo. Za odmerjen preplet nians Gershwinovega ameri\u0161ko-francoskega kolorita je skrbel tudi dirigent Vladimir Kulenovi\u0107<\/em>, ki se je v ritmi\u010dno bolj zahtevnih, ostro jazzovsko sinkopiranih odsekih zana\u0161al na zelo ostro taktiranje.<\/p>\n

Sledila je \u0161e ena silno priljubljena Gershwinova skladba \u2013 Fantazija na teme iz opere Porgy in Bess<\/em>, zanimivo v priredbi sicer filmskega skladatelja, a tudi znanega aran\u017eerja in orkestratorja, \u017ee pokojnega Alexandra Couragea<\/em>, ki je najbolj znan po avtorstvu izvirne glavne teme za TV-serijo Zvezdne steze<\/a> (Star Trek). Porgy in Bess je, kot jo je poimenoval sam Gershwin, ‘ljudska opera’ v treh dejanjih, ki je krstno izvedbo do\u017eivela leta 1935, a pravi uspeh do\u017eivela \u0161ele \u010dez nekaj desetletij, leta 1959 pa so posneli tudi istoimenski film<\/a>, v katerem sta nastopila Sidney Poitier kot Porgy in Dorothy Dandridge kot Bess. Najbolj znana in uspe\u0161na pesem iz opere je balada Summertime, ki so jo vzeli za svojo predvsem mnogi jazzovski glasbeniki, s \u010dimer je dobila status brez\u010dasnosti in takoreko\u010d jazzovskega standarda.<\/p>\n

Kot solist se je tu orkestru \u017ee pridru\u017eil na\u0161 virtuozni klarinetist Mate Bekavac<\/em><\/strong>, ki je nedvomno glasbenik, ki se ga ne bi sramoval noben simfoni\u010dni orkester in na splo\u0161no nobena glasbea zasedba na svetu. Ker pa Bekavca slu\u017eba v orkestru in \u2013 sklepam, da \u2013 obilo podrejanja, ki ga tak\u0161na kariera prina\u0161a s seboj, pa\u010d ne di\u0161i preve\u010d, je \u017ee dolga leta izjemno uspe\u0161en solisti\u010dni in komorni glasbenik; dober teden pred pri\u010dujo\u010dim koncertom je nastopil tudi na koncertu Srebrnega abonmaja.<\/p>\n

Najprej smo sli\u0161ali melodijo teme It Ain’t Necessarily So, solisti\u010dni part klarineta pa je bil \u2013 kot je bilo pri\u010dakovati \u2013 poln virtuozne tehni\u010dne pirotehnike ter posebnih u\u010dinkov (flutterzungi, glissandi, prepihani toni …) ter za izvajanje brez dvoma zelo zahteven. Bekavac, za katerega lahko brez pretiravanja zapi\u0161em, da spada med najbolj\u0161e klarinetiste v svetovnem merilu, seveda s partom ni imel nikakr\u0161nih te\u017eav. Seveda ni \u0161lo brez \u017ee omenjene Summertime v res magi\u010dni inkarnaciji, na splo\u0161no pa je Courageov aran\u017ema zelo dober ter premi\u0161ljeno napisan in orkestriran.<\/p>\n

Amerikanec na Danskem je skladba sodobnega ameri\u0161kega skladatelja Andyja Papa, ki pa \u017eivi na Danskem in predstavlja “zdru\u017eitev danske ljudske glasbe, bogate orkestracije in seveda \u2013 jasne in humoristi\u010dne navezave na Gershwinovega Amerikanca v Parizu”. Dejansko gre za ritmi\u010dne in ob\u010dasno parodi\u010dne variacije na Gershwinove izvirne teme, skladba pa je napisana za nenavadno zasedbo pihalne sekcije, raz\u0161irjene s kontrabas klarinetom, saksofonom, klavirjem, \u0161tirimi rogovi, \u0161tirimi kontrabasi in tolkali, namesto avtomobilskih hup pa so uporabljeni kolesarski zvonci. Glavna tema in melodija solo trobente iz originala sta izmali\u010deni skoraj do neprepoznavnosti, a \u0161e vedno oziroma kljub temu navdu\u0161ujo\u010di. Precej bolj prepoznavna je It Ain’t Necessarily So z mnogimi zvo\u010dnimi u\u010dinki tolkalne sekcije. Omenjena instrumentalna zasedba je bila ob zahtevni skladbi dobro usklajena in uigrana.<\/p>\n

Vrhunec in veliki zaklju\u010dek ve\u010dera pa je vendarle nastopil z zadnjo skladbo, natanko eno uro dolgimi Sanjami spe\u010dega sveta<\/em> za orkester, zbor in solista na pihalih (klarinet, bas klarinet, duduk in ljudska bas flavta) mladega, 32-letnega ameri\u0161kega skladatelja Chada Cannona, ki je nastala v sodelovanju skladatelja in Bekavca; delo z njim je bilo skladatelju, kot je poudaril tudi sam, “resni\u010dno v veselje. Glavo mi je napolnil z idejami, mojemu delu je prispeval tudi fraze in teksture. Zato je to resni\u010dno ‘najina’ skladba.” Po formalni strukturi ima skladba dva dela, Morje in Kopno, ki ju sestavlja deset odsekov, te pa definirajo besedila ve\u010d avtorjev \u2013 pesnikov iz ZDA, Nepala, Burme, Japonske in Vietnama. Vklju\u010ditev skladbe na koncertni spored je bila, kot smo lahko prebrali v koncertnem listu, izrecna Bekav\u010deva \u017eelja, saj glede na zahtevnost in sicer\u0161njo panoramo skladbe verjetno zanjo nima prav \u0161tevilnih prilo\u017enosti. Klju\u010dne so tudi naslednje skladateljeve informacije: “Skladba raziskuje deset slik iz domi\u0161ljijskega sveta japonsko-brazilskega slikarja Oscarja Oiwe. Zbral sem poezijo z razli\u010dnih koncev sveta v \u017eelji, da bi album slik prizemljil z izku\u0161njami tistih, ki so pre\u017eiveli vojne, naravne katastrofe, politi\u010dne pritiske in ostale pretrese, ki jih Oiwa tako dramati\u010dno uprizarja na svojih slikah.”<\/p>\n

Glede na to, da naj bi \u0161lo pri Sanjah spe\u010dega sveta v osnovi vendarle za koncertantno delo s primarno in najpomembnej\u0161o vlogo solista na pihalih, pa je skladba presenetljivo raznolika in zastavljena kot maestozno vokalno-instrumentalno delo, saj terja tudi zasedbo velikega me\u0161anega pevskega zbora; tokrat sta bila to zdru\u017eena Zbor Slovenske filharmonije (zborovodja Ga\u0161per Banovec<\/em>) in Komorni zbor DEKOR (zborovodkinja Petra Grassi<\/em>). Presenetljivo Zbora SF o\u010ditno ne vodi ve\u010d Martina Bati\u010d, ki je to delo opravljala zadnjih pet let; tudi na spletni strani SF je prostor, namenjen \u017eivljenjepisu umetni\u0161kega vodje zbora, prazen<\/a>, prav tako je koncertni list vseboval samo \u017eivljenjepis Grassijeve, ne pa tudi Banovca, tako zaenkrat \u0161e ne vemo, ali je le-ta zgolj za\u010dasna \u2013 gostujo\u010da re\u0161itev, ali pa gre za novega umetni\u0161kega vodjo zbora.<\/p>\n

Na odru sta bili tudi tokrat velika zasedba orkestra z obse\u017eno sekcijo tolkal, v pihalni sekciji pa smo lahko videli in sli\u0161ali tudi v orkestru precej redko opazno altovsko in \u0161e redkeje videno basovsko pre\u010dno flavto<\/a>, ki ima \u0161e posebej zanimiv zvok. Bekavac je poleg \u017ee omenjenih pihal igral \u0161e dodatna glasbila, npr. tibetanske pojo\u010de sklede, a so ga dinami\u010dno izrazitej\u0161i vstopi zbora mestoma potopili v nesli\u0161nost. Sli\u0161ali smo tudi kar nekaj ostalih posebnih u\u010dinkov: pri pihalih opona\u0161anje pi\u0161a vetra s pihanjem v instrumente brez tona, pri tolkalih igranje na darabuko in oceanski boben, katerega zvok je presenetljivo podoben valovanju morja, naposled pa so se pridru\u017eile \u0161e orgle. Dejstvo je, da se ob vsem, kar se dogaja v partituri in posledi\u010dno na odru, poslu\u0161alski fokus s solista kaj hitro preseli na orkester in\/ali zbor. \u0160e posebej zanimiv je bil Bekav\u010dev nastop z dudukom, armenskim ljudskim pihalom z dvojnim jezi\u010dkom, ki ga marsikdo pozna predvsem iz filmskih partitur, kot sta npr. Gladiator<\/a> in Ronin<\/a>, za katera je solisti\u010dne parte Hansa Zimmerja in Elie Cmirala posnel verjetno najve\u010dji svetovni mojster duduka, Armenec Djivan Gasparyan. Bekavcu se je pozneje na odru v enem od stavkov pridru\u017eil \u0161e tenorist Aco Aleksander Bi\u0161\u0107evi\u0107<\/em>, eden od klarinetistov ter basklarinetist pa sta iz orkestra od\u0161la igrat v zaodrje; s klarinetistom iz ozadja je imel Bekavac kraj\u0161i glasbeni pogovor. Z dol\u017eino in ve\u010dstav\u010dno kontrastnostjo ter z obse\u017enostjo izvajalskega aparata postane Cannonova skladba takoreko\u010d monumentalno kantatno delo s “soudele\u017ebo” solista, po preteku ene ure pa se pojavijo tudi pomisleki o dol\u017eini kompozicije, saj pride tudi do dolo\u010dene stopnje repetitivnosti, konec pa v celoti ne zadosti pri\u010dakovanjem, ki jih v \u010dasu svojega trajanja postavi in izzove skladba sama.<\/p>\n

Koncert, ki se je dogajal ravno v \u010dasu knji\u017enega sejma (na katerem je bilo mimogrede govora tudi o Novi muziki v New Yorku<\/a> “na\u0161ega” dr. I\u010da Vidmarja) pa je imel pomembno pomanjkljivost: na petkovi ponovitvi, ki sem jo obiskal, je \u017ee pred za\u010detkom koncerta zmanjkalo koncertnih listov. O\u010ditno sta bila tokrat glede na solistov renome in program koncerta oba koncerta precej bolje obiskana, kot je to pri filharmoni\u010dnih abonmajskih koncertih v navadi, vendar je SF kljub temu natisnila zgolj 1.300 koncertnih listov. \u010ce bi Gallusovo dvorano na obeh koncertih razprodali, bi to pomenilo skoraj 1.800 koncertnih listov premalo, zato ni ni\u010d presenetljivega, da so tako hitro po\u0161li. S strani SF je bil to tokrat \u0161e ve\u010dji kiks, saj so bila v koncertnih listih natisnjena tudi besedila Cannonove skladbe, branje katerih je seveda pomembno za razumevanje in ponotranjanje splo\u0161ne slike in ideje, ki ju podaja glasba. Sam sem imel sicer sre\u010do, da mi je svoj izvod koncertnega lista odstopil prijazni poslu\u0161alec, marsikdo pa je ostal brez knji\u017eice in na ra\u010dun tega je bilo med poslu\u0161alci mogo\u010de sli\u0161ati tudi kar nekaj \u2013 vsekakor upravi\u010denega \u2013 pridu\u0161anja.<\/p>\n

Za konec pa se ponuja \u0161e en “zanimiv”, da ne zapi\u0161em stra\u0161ljiv zaklju\u010dek: Gallusova dvorana Cankarjevega doma ima 1.545 sede\u017eev. Na dveh (teoreti\u010dno razprodanih) koncertih to pomeni 3.090 poslu\u0161alcev. Naklada koncertnih listov za posamezne pare abonmajskih koncertov (\u010detrtek in petek) je 1.300, torej SF o\u010ditno za nobenega od omenjenih parov koncertov ne pri\u010dakuje obiskanosti, vi\u0161je od 42 %. Dejstvo, ki govori samo zase.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Modrem abonmaju 4<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":17389,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-17388","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17388","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17388"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17388\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17396,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17388\/revisions\/17396"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17388"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17388"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17388"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}