{"id":17405,"date":"2017-12-22T11:47:44","date_gmt":"2017-12-22T10:47:44","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17405"},"modified":"2017-12-23T17:55:27","modified_gmt":"2017-12-23T16:55:27","slug":"paul-oliver-1927-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17405","title":{"rendered":"Paul Oliver (1927\u20132017). Blues v zgodovini."},"content":{"rendered":"

\"\"(foto: Guardian\/Valerie Wilmer)<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Poti in stranpoti \u0161tudijev bluesa<\/strong><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Paul Oliver v uvodu v Blues off the Record <\/em>(1984), zbornik spremnih besedil k plo\u0161\u010dam, ki jih je napisal v razdobju tridesetih let, omenja radijski intervju v Berkeleyju, kjer je voditelj tedaj \u017ee slavnega prou\u010devalca bluesa povpra\u0161al po najpogostej\u0161ih vpra\u0161anjih, ki mu ji zastavljajo. \u201cVenomer isto dolgo\u010dasno vpra\u0161anje: Kdaj si se prvi\u010d za\u010del zanimati za blues?\u201d<\/em>, je odvrnil in dodal \u0161e drugo: \u201cKako to, da beli Britanec govori o \u010drnski glasbi?\u201d<\/em><\/p>\n

V letu 2017 so nas zapustili \u0161tevilni glasbeniki. Vest, da je konec poletja umrl ugledni britanski zgodovinar arhitekture in bluesa Paul Oliver, nas je kar malo ob\u0161la. Pri\u010dujo\u010de posvetilo raziskovalcu bluesa je predelana razli\u010dica \u010dlanka, ki smo ga ob Oliverjevi osemdesetletnici objavili v reviji Muska <\/em>(\u0161t. 9-10, 2007).<\/p>\n

Tedaj je na njegov jubilej s tematsko \u0161tevilko o bluesu spomnila angle\u0161ka glasbeno-teoretska revija Popular Music <\/em>(26\/1, 2007). Avtorji s petih kontinentov so se razli\u010dnih tem lotili na sve\u017e, argumentiran, tudi provokativen na\u010din, vreden pozornosti in dostojen prilo\u017enosti. Oliver je bil \u010dlan prvega uredni\u0161tva vplivne revije ob njeni ustanovitvi leta 1980. Bil je tudi med ustanovitelji Mednarodnega zdru\u017eenja za \u0161tudij popularne godbe, IASPM. V spletanju mednarodne mre\u017ee je videl mo\u017enost za izdajo prve enciklopedije popularne glasbe sveta. Bil je eden njenih urednikov.<\/p>\n

Oliver je bil po izobrazbi likovnik. Sin arhitekta je zaslovel kot pronicljiv raziskovalec svetovne doma\u010dinske in krajinske arhitekture, ki jo je za\u010del prou\u010devati v \u0161estdesetih letih. Napisal je \u0161tevilna dela o zgodovini arhitekture; po eni strani je bil vnet privr\u017eenec modernisti\u010dne arhitekture, po drugi je venomer opozarjal, da so le en odstotek vseh bivali\u0161\u010d na svetu zasnovali arhitekti. O arhitekturi je napisal \u0161tevilna dela, o njej je vrsto let predaval. Bil je soavtor in urednik ob\u0161irne Enciklopedije doma\u010dinske arhitekture sveta (1997). Poznavanje raznolikih na\u010dinov bivanja, urejanja \u010dlovekovih bivali\u0161\u010d pravzaprav postaja eden vodilnih svetovnih problemov. Tak\u0161en nazor niti ni bil dale\u010d od njegove dolgoletne \u010dustvene in raziskovalne strasti pri preu\u010devanju afri\u0161ko-ameri\u0161kih glasbenih oblik, predvsem bluesa. Za\u010detki so bili za tiste \u010dasi normalni, novinarski. Paul Oliver je svoj prvi \u010dlanek o bluesu objavil v angle\u0161ki reviji Jazz Journal<\/em> leta 1952. Do izteka desetletja jih je vsaj \u0161e \u0161estdeset, predvsem v glasbenih revijah Jazz Monthly<\/em> in Music Mirror<\/em>, v \u0161estdesetih letih je pisal za Jazz Beat<\/em> in do konca osemdesetih za Hi-fi News and Record Review<\/em>. Vsi so pla\u010devali slabo, kar je nikdar kon\u010dana zgodba glasbenega novinarstva. Od leta 1954 je vodil oddaje o bluesu in afroameri\u0161kih godbah na BBC. Nekaj let se je pre\u017eivljal z ni\u010d bolje pla\u010danim oblikovanjem ovitkov gramofonskih plo\u0161\u010d in knjig o blusesu in jazzu ter z ilustriranjem v maniri bluesovskih karikatur.<\/p>\n

To so bili \u010dasi vzbujenega zanimanja za jazz in blues na angle\u0161kih tleh, predvsem med \u0161tudirajo\u010do mladino in mlaj\u0161imi izobra\u017eenci, leta prvih gostovanj ameri\u0161kih glasbenikov, za\u010detki zbiranj starej\u0161ih plo\u0161\u010d in izdaj novih, formiranja folk<\/em> in skiffle<\/em> scene z dolgoro\u010dnimi posledicami v svetu popularne godbe. Pri tem te\u017eko spregledamo jezikovno vez in bli\u017eino z ZDA, skupni anglofonski prostor, zaradi katerega so bili tako angle\u0161ki aficionados<\/em> kot preu\u010devalci jazza in bluesa v za\u010detni prednosti pred drugimi, \u010deprav je vsaj danes jasno, da so jih, denimo, nem\u0161ki, \u0161vedski in francoski kmalu dohiteli in so dostikrat ponujali drznej\u0161e razlage.<\/p>\n

Oliver pripada generaciji, ki se je z ameri\u0161ko kulturo sre\u010dala med drugo svetovno vojno, v \u010dasu mo\u010dne navzo\u010dnosti ameri\u0161kih vojakov na britanskih tleh. Starej\u0161i prijatelj, imetnik nekaj bluesovskih plo\u0161\u010d, ga je na skrivaj peljal na \u017eur \u010drnskih vojakov, ki so gradili voja\u0161ko bazo v doma\u010dem Suffolku (\u201cNikdar nisem videl delati belih vojakov\u201d<\/em>), in ga posvetil v svet bluesa:\u201cBilo je najbolj \u010dudno, o\u010darljivo petje, kar sem ga sli\u0161al.\u201d<\/em> To je skoraj ponarodela, ni\u010dkolikokrat izre\u010dena izjava vsakogar, ki je podlegel bluesu, iz o\u010di v o\u010di ali prek plo\u0161\u010d. Staro spoznanje socialnega zgodovinarja Erica Hobsbawma, da nekoga, ki ga je v odra\u0161\u010dajo\u010dih letih oplazil jazz, nikdar ni minil, bi morali dopolniti, da je podobno veljalo za blues. No, to trditev bi bilo dobro \u010dasovno omiliti, verjetno dr\u017ei nekako za generacije, ki so odra\u0161\u010dale morda \u0161e v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja, za poznej\u0161e ne ve\u010d. Za generacije, ki so se z bluesom seznanjale po drugi vojni, je bil blues nekak\u0161en primitivni zgodovinski predhodnik jazza. Po zaslugi dognanj Oliverja in kroga prou\u010devalcev bluesa, pa tudi zaradi novej\u0161ih jazzoslovcev, je s\u010dasoma postalo jasno, da je razmerje med bluesom in jazzom precej bolj zapleteno in da gre za dve samostojni glasbeni zvrsti, ki sta se ob\u010dasno sre\u010devali in medsebojno prepletali. Obe sta bili del \u0161ir\u0161ega kulturnega-komercialnega procesa v ZDA.<\/p>\n

Nekaj podobnega je veljalo tudi za vzpostavljanje raziskovalnega podro\u010dja bluesa, kjer so se jasno izkristalizirale tako razlike med ameri\u0161kimi in evropskimi preu\u010devalci kot tudi podobnosti med njimi. Oliverjev predgovor v eno njegovih najbolj\u0161ih del, Songsters & Saints: Vocal Traditions on Race Records<\/em> (1984), je zgo\u0161\u010den pregled formiranja bluesovskih \u0161tudijev, razli\u010dnih poudarkov in smeri raziskovanja ter navsezadnje tudi njihove kanonizacije, bizarne ozkosti, v katero je za\u0161el precej\u0161en del pisarij o bluesu. \u0160ele tu zares spoznamo Oliverjevo \u0161irino, saj so njegove reference precej \u0161ir\u0161e od obi\u010dajnih, zamejenih, da ne re\u010demo \u201comejenih\u201d pisarij o glasbi. Tako ob pogostih glasbenih referencah na primer povzema izjemno plodne politi\u010dno-ekonomske razprave o naravi su\u017eenjstva in planta\u017eni\u0161ke ekonomije ameri\u0161kega Juga pred in po aboliciji su\u017eenjstva, socialno in antropolo\u0161ko zgodovino ju\u017enja\u0161ke dru\u017ebe in dru\u017eine v njej, aktualne sociolo\u0161ke razprave o posebnostih ameri\u0161kih religij in naravi migracij v urbana sredi\u0161\u010da, ipd.<\/p>\n

\"\"\u00a0 \"\"<\/p>\n

Njegov oris premen \u0161tudijev bluesa velja v grobem povzeti. Razumevanje in polo\u017eaj bluesa sta v razmerju do prevladujo\u010dih razprav o jazzu spremenili objavi knjig The Country Blues <\/em>(1959) ameri\u0161kega foklorista Samuela Chartersa in Oliverjeve Blues Fell This Morning: Meaning in the Blues <\/em>(1960). Prvi je obdeloval zgodovino ruralne tradicije skozi \u017eivljenjepise in glasbo vodilnih izvajalcev, drugi je z analizo besedil in tem v bluesovskih pesmih razbiral \u0161ir\u0161e vidike \u017eivljenja \u010drnih Ameri\u010danov. Oba sta pokazala, da ima blues svoje izvore, lasten razvoj in oblikovano tradicijo. Vendar, prvi pristop je bil hagiografski in fokloristi\u010den, drugi je za osnovo vzel komercialne posnetke s katalogov race records<\/em>. S tem, ko se je blues kot polje prou\u010devanja in \u201c\u017eanr\u201d osamosvojil (tu ne moremo odmisliti takratnega \u0161ir\u0161ega ameri\u0161kega konteksta, niza folk blues revivals<\/em>, britanske bluesovske eksplozije v rocku, so\u010dasnega oblikovanja bluesovske kritike in utrjevanja estetskih kanonov), je hkrati zanemaril zgodovinska sti\u010di\u0161\u010da z jazzom, popularnimi godbami, drugimi predvojnimi in povojnimi \u201cljudskimi glasbenimi tradicijami in oblikami\u201d. Podobno kot jazzovski pisci so bluesovci postali obsedeni s slogom, njegovim prepoznavanjem in uvr\u0161\u010danjem pevcev v slogovne, geografske in \u010dasovne rodovnike. Dominantni tok je bil nezaustavljiv in traja \u0161e danes, predvsem v spregi s specializiranim bluesovskim tiskom, zalo\u017ebami in festivali. Tehtnej\u0161e analize s \u0161ir\u0161imi nameni in pogledi so bile v manj\u0161ini: obravnave medsebojnih kri\u017eanj belih in \u010drnih tradicij, sociolo\u0161ke analize modernega urbanega bluesa, odnos bluesa do soula in vpliv bluesa na pop godbe, analiza privla\u010dnosti bluesa med ob\u010dinstvi in glasbeniki po svetu.<\/p>\n

Oliver je predvsem vtrajal, da je bilo v prvih dvajsetih letih pisanja o bluesu predvsem premalo resni\u010dne teoretske refleksije. Ameri\u010dani so vztrajno potretirali glasbenike, zapisovali bluesovske vokalne melodije in glasbene spremljave, predvsem kitarske in orgli\u010darske, iz katerih so se igranja bluesa u\u010dile generacije nadobudnih glasbenikov. Bli\u017eina bluesovcev, klubov in festivalov je bila odlo\u010dilna, pa \u0161e politi\u010dna klima v ZDA je bila pregreta sredi opozicijskih bojev \u010drnske manj\u0161ine in liberalcev. Evropejcem je razdalja omogo\u010dila obravnave bluesa v \u0161ir\u0161em okviru. Zgodnje razprave P. Oliverja, Richarda Middletona, Tonyja Russella, K.G. zur Heideja, Gerharda Kubika, Patricka Williamsa in drugih jasno ka\u017eejo na razli\u010den pristop v primerjavi z ameri\u0161kimi avtorji.<\/p>\n

V ZDA je \u0161ele nastop nove generacije etnomuzikologov v za\u010detku sedemdesetih let napovedal dolo\u010den premik v obravnavah bluesa, njihov spremenjen fokus. Kljub vsemu se Jeff Todd Titon v pomembnem Early Downhome Blues<\/em> (1977) in David Evans v Big Road Blues<\/em> (1982) nista mogla ogniti uroku stare folkloristi\u010dne predpostavke o bluesu folk community<\/em> s pripadajo\u010di oznakami folk blues<\/em>, country blues<\/em>, downhome blues<\/em>. O tem, denimo, pri\u010da starej\u0161a polemika med Middletonom in Titonom. Titon nikakor ni mogel po\u017ereti Middletonove karakterizacije bluesa na jugu ZDA kot protoproletarske popularne oblike. Kakor da na\u010din kmetovanja, sistem najemni\u0161ke delovne sile, ustvarjanja rezervne armade dela in spolovinarstva \u2013 sharecroppinga<\/em> \u2013, ki jih je pogojevala \u0161e sistemska rasna segregacija, ni proizvajal proletarizacije \u010drnske kmetovalske populacije. Podobno kot je bila industrijska proletarizacija proces, ki je zadel ve\u010dino ve\u010dmilijonske \u010drnske migrantske populacije \u00a0v industrijskih mestih ameri\u0161kega Severa od prve svetovne vojne do petdesetih let.<\/p>\n

Za stanje bluesovskih pisarij in \u010duda\u0161tev folkijev je prej kot ne simptomati\u010dno, da sta tedaj v ZDA s svojim \u0161ir\u0161im zamahom, ki je upo\u0161teval zgodovinski socialni in politi\u010dni kontekst izvisela tako \u010drnski pesnik, aktivist in kulturni kritik Leroi Jones z Blues People<\/em> (1963) kot etnomuzikolog Charles Keil z Uban Blues<\/em> (1966), ki sta vsak na svoj na\u010din zamajala nekatere vladajo\u010de dokse. Njune ideje o \u201cspreminjajo\u010di se istosti\u201d (Jones) in glasbenem performansu kot generatorju tvorbe poslu\u0161alskega ob\u010destva (Keil) so prej plodno brali francoski avtorji o bluesu in afroameri\u0161kih oblikah in britanski raziskovalci, kakr\u0161en je bil Paul Oliver, kot pa pripadniki ameri\u0161ke \u201cbluesovske skupnosti\u201d.<\/p>\n

Pomembna epizoda v Oliverjevem \u017eivljenju je bila njegovo pou\u010devanje na \u0161olah arhitekture in na glasbenem oddelku In\u0161tituta za afri\u0161ke \u0161tudije v Gani sredi \u0161estdesetih let, kjer je med drugim sodeloval z vodilnim afri\u0161kim etnomuzikologom Kwabeno Nketio. Staro navdu\u0161enje nad afri\u0161ko umetnostjo, prilo\u017enost za delo v tedanji Zgornji Volti, v savanskem pasu in \u017eivo sre\u010danje z afri\u0161ko ustvarjalnostjo mu je odprlo pot k premisleku o razmerju med afri\u0161ko glasbo in bluesom. Njegova knjiga Savannah Syncopators<\/em> (hecno, bluesovski krogi so spregledali, da si je naslov sposodil pri imenu benda neworleanskega kornetista Kinga Oliverja; kraj Savannah je v zvezni dr\u017eavi Georgia) je med prvimi ponudila novo hipotezo o afri\u0161kih pre\u017eitkih (iz podsudanskega, savanskega pasu) v bluesu in je na\u010dela staro poglavje ameri\u0161ke kulturne antropologije, teorije akulturacije in kulturnega stika. Hipotezo so pozneje delno potrdili nekateri etnomuzikologi, predvsem afrikanisti. Pri tem se je vnovi\u010d pokazala slabost izoliranosti bluesovskega kro\u017eka in hkrati dela ameri\u0161ke kulturne antropologije, ki je pozno in s stisnjenimi zobmi za\u010dela upo\u0161tevati kritiko modela antropologov in etnomuzikologov Karibov in \u201cafri\u0161kih\u201d, \u010drnskih pasov Latinske in Srednje Amerike. Resno razpravo o afri\u0161kih pre\u017eitkih v ZDA danes bolj ote\u017euje prevladujo\u010da afrocentri\u010dna ideologija in identitarna politika afri\u0161kih Ameri\u010danov skoz \u201cizumljanje tradicije\u201d v filmih, glasbi, plesu, literaturi.<\/p>\n

\"\"\u00a0 \"\"<\/p>\n

Paul Oliver je ob mno\u017eici \u010dlankov, esejev, predavanj napisal in uredil pribli\u017eno dvajset knjig o bluesu. Story of the Blues <\/em>(1969) je \u0161e danes najbolj\u0161i vstop v zgodovino bluesa, je prvi – za zdaj neprese\u017een – avtorski poskus pisanja obse\u017ene zgodovine bluesa. Je avtor \u0161tevilnih gesel v slovarjih in enciklopedijah. Bolezen mu je prepre\u010dila, da bi dokon\u010dal knjigo, ki jo je napovedal pred desetimi leti, Blues the World Forgot<\/em>, in pa avtobiografijo, ki je tudi oble\u017eala nedokon\u010dana. Naslov namiguje na spregledana in opu\u0161\u010dena poglavja v \u0161tudijih bluesa, vra\u010da se k obravnavi vaudevilskih pevcev bluesa, preizpra\u0161uje konstruiranje zgodovine bluesa, ki je kanalizirala in utrdila genealogijo bluesa skoz omejeno skupino izvajalcev v Delti Misisipija (zgled te konstrukcije je delo Roberta Palmerja Deep Blues<\/em>, 1981). Moment za ve\u010dje popravke je bil verjetno \u017ee izgubljen, saj ve\u010dine akterjev \u2013 ne glasbenikov, ne poslu\u0161alcev \u2013 ni ve\u010d med \u017eivimi. Klju\u010dno zgodovinsko vpra\u0161anje za Oliverja je vedno bilo, kaj je blues pomenil ljudem, in ne, kaj nam pomeni danes. Oliver je bil v intervjuju ob osemdesetletnici precej razo\u010daran nad zamujeno prilo\u017enostjo bluesovskega \u0161olni\u0161tva, ki je ignoriralo toliko vidikov bluesa, zato pa je raje na \u201cterenu\u201d in v arhivih iskalo le \u201csvojega\u201d izvajalca.<\/p>\n

Morda je spet napo\u010dil \u010das, da resno pretehtamo za bluesovski svet \u0161kandalozno tezo, ki jo postavil Charles Keil v Music Grooves <\/em>(1991; glej tudi feljton podpisanega o bluesu v Reviji GM, 1995\/1996, in revijo Muska, \u201cModro o bluesu\u201d, \u0161t. 4\/1999). Na milej\u0161i na\u010din jo je v svojih delih artikuliral Paul Oliver. Naj spomnimo, po Keilu bluesa ne moremo strpati v \u201cfolk paradigmo\u201d. Prav narobe, trdi, da je bil blues izvorno moderna<\/em> in urbana glasba<\/em>, ne pa pode\u017eelska in arhai\u010dna. V isti meri kot je kro\u017eil in se razvijal kot (komercialno) posneta in medijsko posredovana forma se je prena\u0161al ustno in skoz javno izvajanje. Bil je medrasna oblika. Blues je bil ideja belih o \u010drnopoltih<\/em>. V obdobju blues craze<\/em>, kratkotrajne \u201cnorije\u201d, popularnega navdu\u0161enja nekako med 1912 in 1920, so blues v vaudevilskih gledali\u0161\u010dih izvajali predvsem beli izvajalci in za njimi \u010drnske vaudeville pevke, \u0161e preden je bil prvi blues \u010drnskega izvajalca sploh posnet. \u010crnska skupnost je rabila nekaj \u010dasa, da je prilagodila in predelala dominantni stereotip in si ga prisvojila kot \u201csvojo\u201d obliko z izjemno ekspresivno mo\u010djo. Zgodnja dvajseta leta so \u0161e \u010das, ko komercialna snemanja plo\u0161\u010d race records <\/em>izkazujejo soobstoj mno\u0161tva vokalnih slogov in glasbenih oblik. Ob koncu dvajsetih je ve\u010dina \u010drnske skupnosti popolnoma posvojila komercialni \u017eanr tudi na pode\u017eelju. To paradoksno potrjujejo folkloristi\u010dni izkazi o \u201csongsterjih\u201d in pre\u017eitkih raznovrstnega ne-bluesovskega repertoarja. Oja\u010dano bluesovsko ob\u010dutenje izgube (ljubezni) in neustavljivega hotenja po gibanju (\u201cI\u2019m going (to)\u2026\u201d) sovpada s pritiskom po kmetijski modernizaciji Juga in izrinjenju odve\u010dne \u010drnske delovne sile. Podoben trenutek, ki sovpada z gospodarsko krizo, se izkazuje tudi v prelomu \u0161tiridesetih v petdeseta leta v ameri\u0161kih mestnih sredi\u0161\u010dih.<\/p>\n

Nismo do\u010dakali Oliverje razprave o \u201cbluesu, ki ga je svet pozabil\u201d. Tako se je imenoval tudi edini komad pevke Ma Rainey iz leta 1927, v katerem je govorila in ne pela.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poti in stranpoti \u0161tudijev bluesa. <\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":17406,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,15],"tags":[],"class_list":["post-17405","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17405","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17405"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17405\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17426,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17405\/revisions\/17426"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17406"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17405"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17405"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17405"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}