![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/Ramones-it.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Ramones : It’s Alive<\/em> <\/strong>(Sire, 1979)<\/p>\n Silvestrski in novoletni robni album v vseh pogledih. Med drugim je tudi obhajanje \u0161tiridesetletnice nekega koncerta iz rubrike \u00bbna dana\u0161nji dan\u00ab. K stvari: It’s Alive<\/em> je eden ultimativnih \u017eivih rock albumov, ne zgolj ameri\u0161kega in z njim predvsem newyor\u0161kega punk rocka in punka nasploh. Brez njega so \u0161e tako polne zasebne in radijske fonoteke borne, kar brezvezne. Ramones so eden najve\u010djih, najbolj pregnanih in, ja, naj se sli\u0161i \u0161e tako kontraintuitivno in paradoksno, eden najbolj inventivnih pop bendov v zgodovini popularne godbe. Pika. Ramones so esenca kun\u0161tnega rokenrol dilentantizma, oguljena do kosti in prignana do perfekcije. V svojem \u010dasu so bili prepotrebna \u0161ok terapija \u2013 jep, \u00bbgimme, gimme shock treatment\u00ab. \u010ce parafraziram, so utele\u0161enje tega, \u010demur je kolega z Radia \u0160tudent Pero Barbari\u010d v zafrkantkem radijskem d\u017einglu svoje dni tako posre\u010deno rekel \u00bbhitra in u\u010dinkovita glasba\u00ab.<\/p>\n Koncert Ramones se je zgodil to\u010dno pred 40. leti, torej na silvestrovo, 31. decembra 1977 v nabito polnem, ponorelem in uro\u010denem londonskem Rainbow Theatru, kjer je po koncertu del publike polomil nekaj vrst stolov v gledali\u0161\u010du in jih zmetal na oder. Novo leto 1978 sredi \u017eura in kravala ni obetalo; vemo, bilo je slabo, dru\u017ebeno zavo\u017eeno leto, tako kot leto 1977 ali 1976. Ali, po desetletnih kaskadah, takot kot tudi leto 2008, verjetno, zagotovo tudi 2018.<\/p>\n Datum izida albuma je tudi zgovoren, 1979. Bend so namensko nekajkrat snemali na turneji, saj so bili Ramones \u017ee minikult in dobra roba, zlasti po prvi britanski turneji leta 1976, ko so pred njimi nastopali in se z njimi dru\u017eili za\u010detniki The Clash in drugi britanski bendi. Te posnetke \u00a0je zalo\u017eba kapitalizirala v \u010dasu, ko je bilo punka \u017ee preve\u010d, v trendovskem izobilju in vrh glave, ko ga je bilo nekako \u017ee konec, za\u010del se je cepiti. Toda temu ni bilo tako na silvestrovo leta 1977, ko se je v britanski, skoraj vsaki zahodni dru\u017ebi (tudi jugoslovanski), dogajal na vse na\u010dine, predvidljive in nepredvidljive.<\/p>\n Naslov albuma \u2013 It’s Alive<\/em> \u2013 je sposojen pri filmski grozljivki Larryja Cohena iz leta 1974, glasbo zanjo je napisal nih\u010de drug kot Hitchcockov skladatelj Bernard Herrmann. Toda tale tonska (in tudi vizualna) zabele\u017eka koncerta benda v izvorni postavi, polni formi pred publiko, ki je bila \u017ee samozavestno punk, je dejansko dragocen kos zgodovine enega najhitrej\u0161ih in najhrupnej\u0161ih \u017eivih bendov svojega \u010dasa. Malone vsak med 28 komadi, odigranimi v 56 minutah, ponavljam, 28 komadi v 56 minutah, ima danes status klasike. So ponarodele rokenrol pesemce, krasno sprevr\u017eene, jedke in samo na videz naivne razglednice iz vsakdanjega \u017eivljenja; tega je treba vzeti in ga izdelati zase.<\/p>\n Ramones so imeli za seboj prve tri albume. Najprej istoimenski prelomni prvenec iz leta 1976 s komadi, ki so jih nenehno pilili in igrali na \u0161estdesetih in \u0161e nekaj legendarnih dvajsetminutnih koncertih v newyor\u0161kem downtown klubu CBGB, vse od prvega nastopa v tej luknji boemske scene 16. avgusta 1974 do konca leta 1975. Leta 1977 so izdali \u0161e dva, Leave Home<\/em> in Rocket to Russia<\/em>.<\/p>\n It’s Alive<\/em> je zgo\u0161\u010den, fenomenalen cvetober vsega, kar so bili Ramones do konca leta 1977. Je njihov Blitzkrieg Pop.<\/p>\n V knjigi Nova muzika v New Yorku <\/em>sem se ravno v kratkem poglavju o newyor\u0161kem punk rocku in zlasti ob bendu Ramones (da ne bo nikak\u0161rnih zablod, zame so del nove muzike newyor\u0161kega downtowna sedemdesetih) oprl na raz\u010dlembo Bernarda Gendrona v izvrstni \u0161tudiji nihanj pop kulture\u00a0 Between Montmartre and the Mudd Club <\/em>(2002).<\/p>\n Vsi akterji so sceni v CBGB posku\u0161ali dolo\u010diti skupno potezo. Vsak kritik in poslu\u0161alec je imel svoj najljub\u0161i in najbolj osovra\u017eeni bend. In vendar je diskurz, ki se je spletel okrog dogajanja v CBGB, navajal k temu, da gre za poenoteno glasbeno polje, ki je ves \u010das nihalo med umetnostjo in popom, podobno kot \u017ee pri Velvet Undeground. Patti Smith je v CBGB privabila prista\u0161e art rocka, ki so postali redna klientela kluba ob gru\u010di privr\u017eencev hi\u0161nih rock and roll bendov, ko so bili Television in Ramones. Gendron trdi, da je v promocijskem \u017eargonu CBGB edino izraz minimalizem ujel produktivno disonanco v glasbi bendov. Na popularni strani je impliciral glasbeno preprostost, redukcijo in neposredno pripadnost osnovnemu vzorcu rocka, njegovi dostopnosti, doma\u010dnosti in potencialni komercialnosti. Ramones so bili utele\u0161enje tega pola in so po pri\u010dakovanjih scene tudi prvi podpisali za ve\u010djo zalo\u017ebo. Po drugi strani pa je minimalizem vseboval tudi zna\u010dilen pristop do glasbenega gradiva, konceptualnost, poglede na umetnost in tradicijo, dolo\u010deno distanco. Kljub poudarjeni anti-umetnostni pozi so bili Ramones in njihov brze\u010di kitarski rock and roll v dvajsetih minutah na koncertu podobni konceptualnemu aktu, navitemu z ironijo (\u00bbHey ho let’s go\u00ab in \u00bbBeat on the brat with a baseball bat\u00ab).<\/p>\n Tak\u0161ni Ramones, tudi ime samo je lepa konceptualna sposojenka pri zgodnjih Beatlih oziroma Paulu McCartneyju, so v drugo pridivjali v London in tamkaj\u0161nje gledali\u0161\u010de. Neprilagojeni, malo moteni fantje iz Queensa, ki so \u017eeleli prekiniti z dolgcajtom korporativnega rocka okrog njih, na radiu, klubih, povsod, so vse v popu in zlasti rokenrol mu\u0161ter obrnili na glavo tako, da so ga izcedili do konca. Hudirja, njihovi koncerti v CBGB so trajali toliko kot nabrekli solo vodilnega kitarista ali klaviaturista stadionskega benda. Njihova redukcija je malo bogastvo, Joeyev milozvo\u010dni, momljajo\u010di tenor je zapeljivo groze\u010d glas ironije in negacije butastega sentimentalizma. Vse je na 1, 2, 3, 4, brez postanka, v enem dihu. Happy New Year, Gabba Gabba Hey.<\/p>\n Sklepna opomba. Pripenjamo avdiovizualen zapis na YT, ki je skraj\u0161ana 26-minutna verzija celotnega koncerta in je muzi\u010dno slab pribli\u017eek kanonadi celotnega albuma koncerta z vsemi komadi klasikami. Zato pa je vizualno u\u010dinkovit prikaz benda na vrhuncu in publike, ki je s svojimi skupaj. Kdor jih je videl na enem izmed 2263 koncertih od leta 1974 naprej do zadnjega avgusta 1996, je imel sre\u010do ali pa je dobil vsaj nekak\u0161en pribli\u017eek silovitosti Ramones, tako kot publika v Ljubljani na zelo povpre\u010dnem nastopu v Tivoliju novembra 1990. Tisti iz teh krajev, ki smo jih \u0161li gledat leto in pol prej v neko prismuknjeno napoldiskoteko v italijanski Tr\u017ei\u010d, smo dobili blazno dobro, brze\u010do, uptempo dozo Ramones.<\/p>\n Johnny (kitara), Joey (pevec), Dee Dee (bas), Tommy (bobni): Ramones so Alive<\/em>.<\/p>\n <\/p>\n