![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/01\/Neil-Young-Promise-of-the-Real.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
\u010cakal sem na vinilko, ki je iz\u0161la \u0161ele januarja 2018 in ni ravno poceni, a to se zdaj \u017ee obi\u010dajno dogaja pri novih Youngovih izdajah. Pri\u010dujo\u010di album so mediji zgrabili kot Youngov odgovor na prvo Trumpovo leto, kar bi lahko sodili po \u00bbprotestnih\u00ab pesmih kot sta Stand Tall <\/em>ali Already Great<\/em><\/a>, in vemo, da je Shakey zadnja leta precej protestiral. Naravnost je vpil tisto, kar se mu je zdelo pomembno povedati, bodisi v zvezi z Monsantom (The Monsanto Years<\/em>, Earth<\/em>), ali pa v zvezi s sicer\u0161njo ameri\u0161ko politiko, beri: novo administracijo. Ni\u010d novega sicer, to po\u010dne \u017ee, odkar vemo zanj; v\u010dasih bolj, v\u010dasih manj subtilno, odvisno od tega, kako se ga kaj dotakne. Predvidljiv ni, to je zdaj \u017ee jasno, \u010deravno vemo, kaj gre pri\u010dakovati od njega, ampak vedno ima \u0161e kje zajca v klobuku. Tudi na temle albumu ga spremlja bend Nelsonovega podmladka, zdaj jezno rockerski, zdaj ne\u017eno akusti\u010dni, Neil pa … se pogovarja v Change Of Heart<\/em>, spomni na Unknown Legend <\/em>v Almost Always<\/em>, je jezen in razjarjen, a tudi liri\u010den in pomirjujo\u010d. Skratka: \u00bbObiskovalec\u00ab ni zgolj protestna figura, ampak gre za zanimivo novo izdajo, ki spet potrjuje, da je stari \u0161e vedno v formi in da mu ni vseeno; \u010deprav bi mu lahko bilo. Pa tudi naiven ni, veste.<\/p>\n