{"id":17770,"date":"2018-03-02T11:06:16","date_gmt":"2018-03-02T10:06:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17770"},"modified":"2018-03-02T11:06:16","modified_gmt":"2018-03-02T10:06:16","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-13","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17770","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v Modrem abonmaju 5; Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana; 2. februar 2018<\/strong><\/h4>\n
\"\"
foto: Marco Borggreve<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Po decembrskih praznikih in januarskem koncertnem oddihu smo v za\u010detku februarja lahko prisluhnili petemu koncertu filharmoni\u010dnega Modrega abonmaja. Ljubljano je tokrat ponovno obiskal tukaj\u0161njemu ob\u010dinstvu \u017ee dobro znani in takoreko\u010d prijateljski virtuoz na\u0161ih filharmonikov, 48-letni tur\u0161ki pianist in skladatelj Faz\u0131l Say<\/em>. Abonmajska koncertna prilo\u017enost, ki ponuja venem ve\u010deru poslu\u0161ati dva klavirska koncerta, je pri nas zelo redka, tokrat pa smo ji lahko bili pri\u010de. Po svoje zanimivo je \u0161e to, da je \u017ee tretji\u010d v aktualni koncertni sezoni pri\u0161lo do menjave dirigenta; namesto napovedanega Ibrahima Yacizija je tako vsko\u010dila mlada, komaj 23-letna italijanska dirigentka Nil Venditti<\/em>, ki jo, kot smo lahko prebrali v koncertnem listu, “mediji pogosto omenjajo kot najmlaj\u0161o uveljavljeno italijansko dirigentko”.<\/p>\n

Koncert se je za\u010del z Mozartovim Koncertom za klavir in orkester \u0161t. 21 v C-duru<\/em>, KV 467, ki je nemara kateremu od bralcev znan po ‘nadimku’ Elvira Madigan, saj se je po\u010dasni stavek koncerta<\/a> leta 1967 pojavil v istoimenskem \u0161vedskem filmu, pozneje pa tudi v mnogih drugih filmih, desetletje pozneje npr. v bondiadi Vohun, ki me je ljubil<\/em> (The Spy Who Loved Me<\/em>, 1977). \u010ce je \u017ee v uvodu orkestra nekaj taktov zazvenelo za odtenek preve\u010d robato, pa je dirigentka vseeno lepo iz\u010distila zvok reduciranega instrumentalnega korpusa; vtis se je dokon\u010dno uravnote\u017eil s Sayjevim vstopom. Pianist, ki mu niso tuje niti najbolj presti\u017ene koncertne dvorane sveta \u2013 tudi zato smo lahko toliko bolj veseli, da se redno vra\u010da v Ljubljano, kjer je v okviru Zlatega abonmaja prvi\u010d nastopil leta 2005 \u2013 seveda ni spremenil svojega prepoznavnega poustvarjalnega sloga in umetni\u0161kega izra\u017eanja s pomo\u010djo bogate gestikulacije in obrazne mimike; med igranjem se rad vzneseno nasmiha in orkestru daje spontane “vstope”, kadar ne igra, pa zami\u0161ljeno in z zanimanjem opazuje in poslu\u0161a igranje spremljajo\u010dega orkestra. Njegov tokratni Mozart je bil prav tak, kot njegov pianizem \u2013 \u010dist, prijetno poslu\u0161ljiv in globoko domi\u0161ljen. Pojo\u010d osrednji stavek (gl. zgoraj) se je ob (pre)po\u010dasnem tempu razvlekel, spremljava rogov in pihal pa je bila na koncu stavka preglasna in premalo ritmi\u010dna. Sklepni Allegro vivace assai je bil prikladno bohoten, k lepemu zvo\u010dnemu vtisu sta prispevala predvsem fagotista in timpanistka ter spro\u0161\u010deni in razigrani solist.<\/p>\n

V nadaljevanju se je Say \u2013 tako kot \u017ee ob svojem prej\u0161njem gostovanju pri SF<\/a> v letu 2013 (tedaj je igral Mozartov 23. klavirski koncert) \u2013 ponovno predstavil v vlogi skladatelja. Koncert za klavir in orkester \u0161t. 3<\/em>, op. 11 je Say napisal v letu 2001 in mu pripisal programski podnaslov Ti\u0161ina Anatolije. Skladbo prepletajo citati in odlomki iz Sayjevega oratorija in znamenite \u010crne zemlje (Black Earth)<\/a> za delno preparirani solo klavir, po kateri je nemara najbolj znan in s katero je tudi zares zaslovel po vsem svetu. Zadnji stavek koncerta je Say dokon\u010deval v septembru, ko so se v New Yorku zgodili teroristi\u010dni napadi, zato je skladatelj odmeve te tragedije vkomponiral tudi v svojo glasbo. Zasedba orkestra je bila tokrat polna, s \u0161tiri\u010dlansko sekcijo rogov in pet\u010dlansko sekcijo tolkal. Misteriozni uvod zelo spominja na \u010crno zemljo, s spremembo v 11-dobni takt pa ozra\u010dje postane bolj zlove\u0161\u010de in “ti\u0161ina Anatolije” zelo glasna. Hrup s\u010dasoma potihne in klavir ostane sam ob “\u010drnozemeljsko” du\u0161enih strunah (dejansko gre za imitacijo tur\u0161ke lutnje saza oz. ba\u011flame). Motor neustavljivega drugega stavka bi lahko bil bes ali pa morda nebrzdana strast; skladateljev naslov ‘Kljubovalnost (Obstinacy)’ glede na sli\u0161ano podpisanemu dejansko zveni premalo rigorozno. Podoben je tudi vtis kadence, ki sledi, a ima nekoliko ve\u010d ambivalence in je sli\u0161ati kot preplet Rahmaninovih razlo\u017eenih akordov ter klavirske glasbe \u010cajkovskega in Skrjabina, z dramati\u010dnimi gestami pa se pridru\u017eu tudi orkester. Naposled v stavku Elegija grmenje in drugi u\u010dinki tolkal ponazarjajo grozote dneva 9\/11 vse do konca skladbe, ki naposled potihne v ni\u010d. Za dodatek smo sli\u0161ali \u0161e Chopinov priljubljeni Nokturno v Es-duru, op. 9, \u0161t. 2. Say v Ljubljani za dodatek o\u010ditno rad igra Chopina (nazadnje Nokturno v cis-molu, op. posth.), kar je vsekakor \u010dudovita in vedno nepozabna izku\u0161nja; \u017eeleli bi si \u0161e en dodatek, a je ostalo samo pri Chopinu.<\/p>\n

Za konec smo \u0161e enkrat poslu\u0161ali Mozarta, tokrat znamenito in priljubljeno Simfonijo \u0161t. 41 v C-duru, ‘Jupiter’<\/em>, KV 551. Z zadnjo skladateljevo simfonijo je Vendittijeva pripravila soldino prepri\u010dljivo predstavo, izvedba je tekla gladko in nemoteno, posebej v zadnjem stavku. Prese\u017ekov sicer nismo sli\u0161ali, a \u010dez \u010das in z ve\u010d izku\u0161njami ter dalj\u0161o kilometrino bo njen Mozart postal \u0161e bolj galanten in dosleden. Mlada dirigentka \u0161e veliko obeta, zato upam, da jo bomo na na\u0161ih koncertnih odrih lahko \u0161e sre\u010devali in tako sledili njenemu umetni\u0161kemu razvoju in napredku; v tem smislu je bil njen vskok sre\u010dno naklju\u010dje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Modrem abonmaju 5<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":17771,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-17770","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17770","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17770"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17770\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17775,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17770\/revisions\/17775"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17771"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17770"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17770"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17770"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}