{"id":17776,"date":"2018-03-05T01:09:58","date_gmt":"2018-03-05T00:09:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17776"},"modified":"2018-03-02T11:10:21","modified_gmt":"2018-03-02T10:10:21","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-6","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17776","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"<h4><strong>Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija v abonmaju Kromatika 5; Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana; 22. februar 2018 <\/strong><\/h4>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-17777 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/Gustav-Mahler-600x397.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"397\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/Gustav-Mahler-600x397.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/Gustav-Mahler-768x508.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/Gustav-Mahler.jpg 800w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/p>\n<p>Pribli\u017eno na polovici koncertne sezone 2018\u201319 je <em>Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> nastopil na petem koncertnem ve\u010deru abonmajske Kromatike. Prvo polovico ve\u010dera sta predstavljali dve <em>Mendelssohnovi<\/em> skladbi; <em>Uverturo Hebridi<\/em>, op. 26 je zaznamovala lepa, teko\u010da izvedba te melodi\u010dno bogate in valujo\u010de skladbe, trobila pa so nastopila z impresivnimi fanfarami. Mendelssohna je za kompozicijo skladbe navdihnil obisk naravne morske <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Fingal%27s_Cave\">Fingalove jame<\/a> na zahodni obali \u0160kotske in \u010deprav je skladatelj napisal tudi npr. takoimenovano \u0161kotsko simfonijo, je poto\u017eil, da mu tamkaj\u0161nja klima in vreme &#8220;povzro\u010data zobobole&#8221;. K tokratni prijetni poslu\u0161alski izku\u0161nji je vsekakor pomembno pripomogel tudi gostujo\u010di \u0161panski dirigent <em>Pablo Gonz\u00e1lez<\/em>, ki je spretno krmaril med prizanesljivo mehkobo in konkretno precizno ritmiko. V orkestru je bilo videti kar nekaj mladih obrazov (\u0160pela Pirnat, Martina Strasser, Nejc Avbelj, Miha Mitev), katerih prisotnost pa je bila kljub zgolj gostujo\u010di vlogi \u0161e kako dobrodo\u0161la.<\/p>\n<p>V prav tako Mendelssohnovem <em>Koncertu za klavir in orkester \u0161t. 1 v g-molu<\/em>, op. 25 je ob orkestru nastopila mlada, 31-letna ju\u017enokorejska pianistka <em>Yeol Eum Son<\/em>. V naslovu prvega stavka omenjeni con fuoco in z njim povezano dramati\u010dnost sta orkester in solistka prepri\u010dljivo podala poslu\u0161alcem in \u010deprav Sonova na zunaj deluje precej krhko in ne\u017eno, zna biti \u0161e kako odlo\u010dna. Vseeno bi kot njeno glavno odliko izpostavil prijetno mehkobo, s katero je prepletla solisti\u010dni part drugega stavka s \u010dudovitim zaklju\u010dkom, v zadnjem stavku pa z gibko in pirotehni\u010dno izvedbo poskrbela za u\u010dinkovit zaklju\u010dek tega manj znanega, a zelo poslu\u0161ljivega koncerta, ki pa naj bo ob sicer\u0161nji poslu\u0161alski nezahtevnosti v izogib morebitni zdolgo\u010dasenosti izvajalcev in\/ali poslu\u0161alcev podan s toliko ve\u010d glasbenega uvida.<\/p>\n<p><em>Mahlerjeve<\/em> simfonije za predane obo\u017eevalce in poznavalce del tega skladatelja predstavljajo takoreko\u010d svetinje zakladnice klasi\u010dne glasbe. Podobno velja tudi za podpisanega, zato je treba biti pri poro\u010danju o izvedbah Mahlerjevih del \u0161e posebej dosleden. Morda je tudi to dejstvo in z njim povezane precej neprizanesljive kritike razlog, da je \u0161tevilo izvedb Mahlerja pri nas po odhodu dveh \u0161efov dirigentov SF \u2013 Emmanuela Villauma in Keri-Lynn Wilson \u2013 dramati\u010dno upadlo; oba sta namre\u010d Mahlerja rada dirigirala precej pogosto, a ne preve\u010d kakovostno. Kot predpisuje partitura, je orkester v namen izvedbe <em>Simfonije \u0161t. 1 v D-duru, &#8216;Titan&#8217;<\/em> \u2013 sam skladatelj, ki je simfonijo napisal kot zgolj 28-letnik (!), je podnaslov sicer uporabil zgolj enkrat ali dvakrat \u2013 nastopil v svoji naj\u0161ir\u0161i zasedbi z dvema kompletoma timpanov, harfo in sedmimi rogovi; na oder je ponovno sedla celo umetni\u0161ka vodja orkestra, oboistka Maja Kojc. \u017de takoj po uvodnem fla\u017eoletu godal so nastopile te\u017eave s skupno igro (prezgoden vstop piccola) in intonacijo pihal; bolje so se v tem smislu odrezali rogovi in trobente, ki so se oglasili iz zaodrja. Osrednji, tihi in misteriozni deli ve\u010d kot 15 minut dolgega prvega stavka, ki od orkestra \u2013 posebej pihal \u2013 terjajo izjemno stopnjo zbranosti in natan\u010dnosti, ni najbolje uspe(va)li. Ve\u010dinoma so \u0161epale osnove \u2013 skupna igra pri (predvsem pihalnih) vstopih in intonacija. Vrhunec stavka je bil dramati\u010dno uspe\u0161en, konec pa prava ritmi\u010dna polomija. Drugi stavek je bil bolj prepri\u010dljiv, le uvodni kontrabasovski solo (Mojster Jaka v molu) je zvenel nekam anemi\u010dno, v tretjem stavku pa je bila tuba precej preglasna. V istem stavku je odli\u010dno uspela vsaj slikovita imitacija klezmerja s tolkalcem, ki hkrati igra na bas boben in na par \u010dinel, od katerih je ena pritrjena na obod omenjenega bobna. \u0160e najbolj solidna in trdna je bila na sre\u010do izvedba dramati\u010dnega zadnjega stavka, ki je sam po sebi 20-minutna simfoni\u010dna mojstrovina in katerega odmeve lahko jasno sli\u0161imo tudi v ve\u010d filmskoglasbenih kompozicijah, vseh sedem hornistov pa je v nasprotju z ve\u010dino ostalih koncertnih izvedb in pohvalno v skladu z Mahlerjevim v partituri predpisanim navodilom v finalu zadnjega stavka igralo stoje.<\/p>\n<p>Izvedba Mahlerjeve Prve simfonije je bila tako dale\u010d od pri\u010dakovanega prese\u017eka \u2013 nasprotno, ponudila je za povpre\u010dno (ne)zahtevnega poslu\u0161alca morda sprejemljivo, za mahlerijanskega poznavalca pa absolutno preve\u010d povr\u0161insko, (pod)povpre\u010dno in predvsem preve\u010d povr\u0161no izvedbo in je bila \u017eal dale\u010d pod visokim nivojem, ki ga je orkester postavil s prvim delom koncerta. Dirigentu Gonzalezu, ki se je odlikoval s smotrno izbiro tempov in prepri\u010dljivo interpretacijo tu pretirane krivde ne gre pripisati; sklepamo lahko kve\u010djemu, da na vajah ni bil dovolj dosleden, kaj neki pa je bilo \u010dudo, ki je orkester med odmorom koncerta prelevilo iz odli\u010dnega ansambla v nekak\u0161en &#8220;\u0161olski simfoni\u010dni orkester&#8221; kak\u0161ne ni\u017eje ali srednje glasbene \u0161ole, pa bo ostalo ovito v ve\u010dno tan\u010dico skrivnosti. Huronske ovacije na koncu so bile vzlic vsega na\u0161tetega \u010disto pretiravanje in samo \u0161e en skrajno o\u010diten dokaz pritlehne poslu\u0161alske (ne)kulture in nespornega dejstva, da se na na\u0161ih koncertih ploska iz navade \u2013 med koncerti se namre\u010d rado odvija v \u0161ume\u010d celofan zavite bonbone in mrzli\u010dno uti\u0161uje glasno zvone\u010de telefone \u2013 ob\u010dasno pa br\u017ekone tudi iz olaj\u0161anja, da je koncerta vendarle konec.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v abonmaju Kromatika 5<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":17777,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-17776","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17776","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17776"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17776\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17780,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17776\/revisions\/17780"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17777"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17776"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17776"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17776"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}