![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/leonard-bernstein-600x338.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Konec leto\u0161njega avgusta bo minilo natanko stoletje, odkar se je v Massachusettsu na severovzhodu ZDA rodil izvirno sicer Louis, pozneje pa Leonard Bernstein<\/em>. Na stotine, \u010de ne tiso\u010de simfoni\u010dnih in ostalih orkestrov \u0161irom sveta to leto\u0161njo obletnico obele\u017euje s koncerti njegove glasbe. V\u00e9likemu glasbeniku, ki so ga prijatelji in glasbeni sodelavci klicali preprosto Lenny, se je v tak\u0161nem spo\u0161tljivem duhu z abonmajskih koncertom v celoti njegove izvirne glasbe pribli\u017eno pol leta pred obletnico poklonil tudi Orkester Slovenske filharmonije<\/em> (SF), ki ga je tokrat vodil nem\u0161ko-brazilski dirigent Marcelo Lehninger<\/em>. Nobenega dvoma ni, da je Bernstein bil in ostaja ena najve\u010djih in najbolj izjemnih glasbenih osebnosti na\u0161ega \u010dasa; glasbenik, ki je bil za \u017eivljenja najmanj izjemen skladatelj, dirigent in pianist, z neizbrisnim pe\u010datom namre\u010d ni zaznamoval samo sveta klasi\u010dne glasbe, pa\u010d pa tudi vsaj \u0161e svet filma in genialni pristop, s katerim je klasi\u010dno glasbo vztrajno demistificiral in jo v legendarni televizijski seriji Young People’s Concerts<\/a> z Newyor\u0161kimi filharmoniki v letih 1958\u20131972 pribli\u017eeval in njene zaklade odkrival premnogim mladim generacijam, s \u010dimer je opravil neprecenljivo pedago\u0161ko in izobra\u017eevalno delo, ki je zaznamovalo \u017eivljenja milijonov.<\/p>\n Kot dirigent je bil Lenny znan predvsem po odli\u010dnih in pogosto prelomnih interpretacijah Beethovnovih in Mahlerjevih simfonij, ki pa so vzlic ob\u010dasne notori\u010dnosti pri izbiri tempov in ostalih posegov pogosto tudi delile glasbeno kritiko in do\u017eivele precej jedke reakcije. Kakorkoli, njegovi posnetki so bili vedno zelo uspe\u0161ni, prejemali visoke ocene in so pri glasbeni kritiki ter pri zbiralcih in poznavalcih posnetkov klasi\u010dne glasbe \u0161e vedno visoko cenjeni. Obstaja celo uradni posnetek Bernstenovega zadnjega koncerta, na katerem je manj kot dva meseca pred smrtjo med izvedbo Beethovnove 7. simfonije z Bostonskimi simfoniki do\u017eivel hud napad ka\u0161lja, a je skladbo vseeno oddirigiral do konca.<\/p>\n \u010ceprav Bernsteinov skladateljski opus obsega okrog 100 del za razli\u010dne zasedbe (simfoni\u010dni orkester, komorna glasba, skladbe za solo klavir, vokalna in zborovska dela, filmska glasba itd.), pa je kot skladatelj najbolj zaslovel z eno samo kompozicijo \u2013 glasbo za muzikal Zgodba z zahodne strani<\/em> (West Side Story<\/em>) iz leta 1957, ki je \u0161e danes \u2013 ve\u010d kot 60 let po nastanku! \u2013 na rednem sporedu newyor\u0161kega Broadwayja in londonskega West Enda. Filmsko razli\u010dico<\/a>, ki je prejela 10 oskarjev, sta leta 1961 posnela Jerome Robbins in Robert Wise, glasbo je napisal Bernstein, genialna besedila songov pa Stephen Sondheim. Neverjetni uspeh glasbe je Bernsteina \u2013 podobno, kot se je Holstu zgodilo z njegovimi Planeti \u2013 naposled pri\u010del odbijati, saj so bila preostala njegova dela dele\u017ena toliko manj\u0161e pozornosti. A plodovitega skladatelja to ni ustavilo in s pisanjem novih del je nadaljeval \u0161e v pozna leta svoje starosti.<\/p>\n Eno Bernsteinovih starej\u0161ih del, barviti in razgibani osemstav\u010dni Divertimento za orkester<\/em>, ki je nastal leta 1980, smo tako poslu\u0161ali za uvod koncerta. \u017de sam uvodni stavek Sennets and Tuckets tako zveni zelo v duhu Zgodbe z zahodne strani, orkester p je navdu\u0161il s trdno, energi\u010dno in ritmi\u010dno izvedbo, h kateri je pripomogla tudi velika sekcija tolkal z raz\u0161irjenim kompletom petih timpanov in \u0161estimi glasbeniki. V idili\u010dnem val\u010dku se za to obliko tipi\u010dni tri\u010detrtinski takt pravzaprav izmenuje s \u0161tiri\u010detrtinskim, zaklju\u010dni akord \u017ealobne Mazurke, v kateri (celo v istem tonovskem na\u010dinu c-mola) zazveni dobesedni citat solo oboe iz prvega stavka Beethovnove 5. simfonije, pa ni do\u017eivel rimti\u010dno ustrezne izvedbe. Naravnost odli\u010dne so bile izvedbe igrivo-porogljivega Turkey Trota ter zlove\u0161\u010dega Sphinxes, nekak\u0161nih bernsteinovskih Katakomb iz Slik z razstave, pa tudi s pravim gu\u0161tom in bluesovskim zanosom odigranega Bluesa, ki je nedvomno najbolj neposreden pri\u010devalec Bernsteinovega jazzovskega ozadja; prav\u0161nji priokus so dodala du\u0161ena trobila in zanesljivi Franci Krevh na bateriji. Kora\u010dnica zadnjega stavka je pravzaprav prekomponiran Straussov “novoletni” Radetzki mar\u0161; na koncu je stoje zaigrala \u0161e celotna sekcija trobil in pod \u010drto smo sli\u0161ali res uspe\u0161no in kakovostno izvedbo Divertimenta. Bravo, orkester in bravo, dirigent Lehninger.<\/p>\n Sledila je kajpada izvedba simfoni\u010dnih plesov iz Zgodbe z zahodne strani<\/em>, devetdelne suite, v katero je Bernstein prav v namen simfoni\u010dnih koncertnih izvedb brez vokalnih in plesnih to\u010dk povezal najbolj znane melodije in trenutke legendarnega muzikala. Ker je “ven\u010dek” odli\u010dno aran\u017eiran ter zelo poslu\u0161ljiv in atraktiven, seveda niti najmanj ne presene\u010da dejstvo, da ga lahko redno in pogosto zasledimo na koncertnih sporedih najrazli\u010dnej\u0161ih orkestrov, od simfoni\u010dnih in pihalnih do kitarskih in harmonikarskih \u2013 in prav je tako. Prolog je bil kljub znantni ritmi\u010dni zahtevnosti (sinkope, hitri tempi, kompleksne ritmi\u010dne figure) izveden gladko in brez posebnih te\u017eav. Balada Somewhere je bila z izjemo nekaj neposre\u010denih trobilnih vstopov odigrana zelo lepo, posebej se je tu odlikovala izpostavljena godalna sekcija z lepim solom viole (Aleksandar Milo\u0161ev). Mambo je bil v zanosu pretirane dinamike trobil in tolkal preglasen, da so godala postala popolnoma nesli\u0161na, v Cool smo sli\u0161ali dobro dinami\u010dno gradacijo in prisostvovali eni redkih prilo\u017enosti, ob katerih se Orkester SF prelevi v bigbandovski ansambel. Uspe\u0161no izvedbo je sklenil lep, elegi\u010den in grenko-sladek finale \u2013 kot v filmu, ki prav tako nima sre\u010dnega konca. U\u017eitek so za nekaj taktov pokvarila le razgla\u0161ena pihala.<\/p>\n \u010ce kdaj, potem je \u010das, ko se s tesnobo v tej ali oni obliki sre\u010dujemo takoreko\u010d na vsakem koraku, prav\u0161nji za izvedbo Bernsteinove Simfonije \u0161t. 2<\/em>, ki nosi podnaslov ‘Doba tesnobe’<\/em> (‘The Age of Anxiety’<\/em>). Skladatelj je svoj navdih sicer \u010drpal iz ob\u010dudovanja in navdu\u0161enja nad istoimensko pesnitvijo W. H. Audena, ki, tako koncertni list, “obravnava \u010dlovekovo stisko in iskanje smisla in lastne identitete v \u010dedalje bolj industrializiranem in brezosebnem svetu”. Te\u017eave, o katerih je Auden torej razmi\u0161ljal \u017ee pred 70 in ve\u010d leti, se torej v osnovi nespremenjene, v razse\u017enostih in trdovratni zakoreninjenosti, ki dosega razse\u017enosti pandemije, pa seveda mo\u010dno potencirane pojavljajo tudi danes. O\u010ditno je tematika tudi skladatelju v \u010dasu nastajanja skladbe predstavljala dovolj velik izziv. Samo delo je glede na pomembno vlogo solista na klavirju pravzaprav nekak\u0161en kri\u017eanec med koncertantno simfonijo in koncertom za klavir in orkester. Preden se solist \u2013 tokrat izvrstni ameri\u0161ki pianist Andrew von Oeyen<\/em>, \u017ee znanec SF \u2013 sploh oglasi, temelji uvod skladbe na dolgem solu dveh klarinetov, ki se jima pozneje pridru\u017ei \u0161e nekaj pihal.<\/p>\n Glede na prej sli\u0161ani skladbi je ta simfonija precej manj “bernsteinovska”, je pa res, da jo je 31-letni skladatelj kon\u010dal v \u010dasu, ko svojega pozneje tako tipi\u010dnega glasbenega izraza \u0161e ni izoblikoval. Naslovna anksioznost se v glasbi \u2013 tako kot v resni\u010dnem \u017eivljenju \u2013 pojavlja v valovih in praviloma nepri\u010dakovano ter se manifestira v razli\u010dnih podobah, \u0161e najbolj izrazito na za\u010detku drugega dela (The Dirge oz. \u017dalostinka). Kljub vsemu pa ni prevladujo\u010da sila simfonije, saj na koncu \u2013 tako kot v Audenovi pesnitvi \u2013 prevlada upanje (“what is left, it turns out, is faith<\/em>“). Von Oeyen je bil med svojo odli\u010dno predstavo popolnoma suveren in spro\u0161\u010den. Tudi orkester je bil z izjemo nekaterih ritmi\u010dnih in intonan\u010dnih nesoglasij v dobri formi. Epilog simfonije ponazarja uspe\u0161no soo\u010denje s samim seboj in zmago nad tesnobo in je izzvenel nadvse impresivno. Edino ne-Bernsteinovo skladbo smo sli\u0161ali kot dodatek; \u010deprav bi lahko v duhu ve\u010dera von Oeyen izbral tudi kaj Bernsteinovega, se je odlo\u010dil za slavni Debussyjev Clair de lune.<\/p>\n Slovenski filharmoniji je torej uspel primeren poklon Bernsteinovemu geniju, o velikosti katerega pri\u010da tudi slavna anekdota, da so se med njegovo pogrebno procesijo po newyor\u0161kem Manhattnu celo gradbeni delavci odkrivali in mu klicali: “Na svidenje, Lenny!” In \u010deprav je imel tudi Bernstein \u2013 tako kot takoreko\u010d vsi veliki geniji \u2013 tudi ob\u010dasne notori\u010dne impulze in so se ga glasbeniki zaradi zahtevnosti in strogosti na vajah in koncertih marsikdaj tudi bali (posebej kontroverzen je video posnetek z avdio snemanja Zgodbe z zahodne strani, med katerim je Lenny pred celim orkestrom neusmiljeno poni\u017eeval in trpin\u010dil tedaj \u0161e precej mladega Jos\u00e9ja Carrerasa<\/a>, ki mu kot strogo klasi\u010dno izobra\u017eenemu opernemu pevcu vra\u017eje te\u017eak Something’s Coming nikakor ni \u0161el z jezika), mu statusa glasbenega velikana nikoli ne bo mogo\u010de odvzeti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" v Modrem abonmaju 6<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":17898,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-17897","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17897","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17897"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17897\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17900,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17897\/revisions\/17900"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17898"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17897"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17897"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17897"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}