{"id":17908,"date":"2018-03-27T09:00:16","date_gmt":"2018-03-27T07:00:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17908"},"modified":"2018-03-27T09:00:16","modified_gmt":"2018-03-27T07:00:16","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-15","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17908","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v Oran\u017enem abonmaju 6; Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 16. marec 2018<\/strong><\/h3>\n
\"\"
foto: Marco Borggreve<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

\u010ceprav tedni in meseci, odkar se je Slovenska filharmonija<\/em> (SF) vendarle uspela posloviti od proslulega direktorja in \u0161efa dirigenta, vztrajno minevajo, pa sede\u017ei v Gallusovi dvorani na njihovih koncertih ostajajo (vse bolj) prazni in \u010de se trend ne bo prav kmalu obrnil navzgor, bo kmalu ve\u010d ljudi sedelo na odru, kot v avditoriju. Sledi retori\u010dno vpra\u0161anje: kak\u0161en neki bo scenarij, ki bo \u2013 \u010de bo in ko bo \u2013 po mnogih menjavah \u0161efov dirigentov in dolgotrajnemu, zelo mu\u010dnemu in zelo javnemu ru\u0161enju Damjanovi\u010da in Lajovica ter posledi\u010dnemu ‘vedejevstvu’ Marjetice Mahne orkestru vendarle vrnil spodobno \u0161tevilo rednih in zvestih abonmajskih poslu\u0161alcev? \u010ce ne drugega, bi SF lahko znaten prihranek, ki bi se v njeni blagajni zbral \u017ee samo na ra\u010dun enega abonmajskega ve\u010dera namesto dveh in redukcije stro\u0161kov, ki so povezani z najemom Gallusove dvorane, vsaj delno namenila na primer za takoreko\u010d izumrlo prakso naro\u010danja novih del doma\u010dim skladateljem, da preostalih idej sploh ne na\u0161tevam.<\/p>\n

Tokratni koncert je dejansko (in pohvalno) povezovala in prepletala programska rde\u010da nit “motivov narave in \u010dutov, s katerimi zaznavamo svet, ki nas obdaja” (koncertni list). Za\u010delo se je s Sibeliusovim <\/em>precej kratkim Viharjem<\/em>, uverturo op. 109. Skladba je resda uspe\u0161na in tudi v tokratni izvedbi prepri\u010dljiva ponazoritev viharno-nevihtnega vremena z dvigajo\u010dimi in padajo\u010dimi figurami godal, zavijanja vetra v pihalih in grme\u010de-dramati\u010dnimi prispevki trobil in tolkal, a ker na\u010deloma temelji na enem samem “viharnem” motivu, kljub kratkosti (pre)hitro postane repetitivna in poslu\u0161alec se za\u010dne dolgo\u010dasiti. Skladateljskih poskusov uspe\u0161ne in prepri\u010dljive uglasbitve nevihtnega vremena je bilo v zgodovini \u017ee veliko, a je nalogo v svoji Alpski simfoniji dobro desetletje pred nastankom Sibeliusove skladbe dale\u010d najbolj uspe\u0161no in realisti\u010dno opravil Richard Strauss<\/a> (ki pa je uporabil tudi bistveno ve\u010dje orkestrske sile, vklju\u010dno z orglami ter napravama za veter in grmenje in tako dosegel \u017ee prav osupljivo stopnjo prepri\u010dljivosti).<\/p>\n

Semtertja se v abonmajski sezoni SF zgodi preblisk v smislu, da se na sporedu znajde tudi kak\u0161no delo sodobnega in dejansko \u0161e \u017eive\u010dega skladatelja. Tokrat smo imeli prilo\u017enost poslu\u0161ati koncert za klarinet in orkester \u010clovekov pravi \u010dut<\/em> finske skladateljice Kaije Anneli Saariaho<\/em> (rojena 1952, pet let pred Sibeliusovo smrtjo). Kot solist na klarinetu se je predstavil prav tako finski klarinetist Kari Kriikku<\/em>, ki mu je koncert tudi posve\u010den. Dolga in zahtevna skladba v v \u0161estih stavkih je dodatno zanimiva zaradi mo\u010dnega elementa solistovega odrskega performansa \u2013 na oder pride iz\u00a0 temo potopljene dvorane, dolgo \u010dasa igra povsem v ozadju orkestra, se potem po posebni “poti” z vsakim stavkom v spremljavi svetlobenga snopa sprehodi skozi orkester, ki je v ta namen po sredini “presekan” na pol, se po poti “pogovarja” z nekaterimi orkestra\u0161i, ki v ta namen tudi sami vstanejo, in se na koncu koncerta \u2013 tokrat skupaj z glasbeniki sekcije I. in II. violin \u2013 v dvorano tudi vrne. Za konec skladbe je celotna dvorana utonila v popolno temo, \u010demur pa je sledil takoj\u0161nji aplavz; na\u0161a koncertna publika je kajpada preve\u010d svojeglava in nevzgojena, da bi sebi, kaj \u0161ele drugim poslu\u0161alcem, privo\u0161\u010dila vsak nekaj sekund refleksije na pravkar sli\u0161ano. Sli\u0161ali smo sicer lahko vse mogo\u010de zvoke, ki jih je (seveda poleg obi\u010dajnega tona) mogo\u010de izvesti na klarinet \u2013 cviljenje, zavijanje, ren\u010danje in \u0161e kaj. Moderna, atonalna in nemelodi\u010dna glasba Saariahove me osebno ni preve\u010d navdu\u0161ila, \u010deprav je na trenutke nedvomno izvirna in nepredvidljiva. Za dodatek je \u0161egavi Kriikku s pojasnilom “because it’s Christmas time<\/em>” zaigral fascinantno, dvoglasno verzijo Svete no\u010di in z njo ter \u0161e z enim “dodatkom, ki ga ni bilo”, po\u017eel simpatije ob\u010dinstva.<\/p>\n

Valovi drugega dela koncerta s povsem morsko tematiko niso naplavili pretirane vzhi\u010denosti. Brittnovi \u0160tirje morski interludiji<\/em> iz opere Peter Grimes, op. 33a so bili s tehni\u010dno-izvedbenega vidika sicer predstavljeni uspe\u0161no, a brez prave du\u0161e in posebej brez tiste dirigentom in\/ali orkestrom tako izmuzljive angle\u0161ke \u0161irine, ki pogosto tipi\u010dno preveva dela oto\u0161kih skladateljev. Tokratni dirigent Olari Elts<\/em> iz Estonije ima, tako sem prepri\u010dan, na zalogi \u0161e veliko ve\u010d dirigentskih rezerv; tokrat od sebe ni dal bistveno ve\u010d od gole metronomske vloge. Relativno uspe\u0161na sta bila zadnja dva stavka \u2013 prav zadnji je \u0161e ena (u)glasbena nevihta. Debussyjeva<\/em> znamenita tristav\u010dna simfoni\u010dna impresionisti\u010dna skica Morje<\/em>, L 109 je bila za nekaj odtenkov bolj prepri\u010dljiva in uspe\u0161na, sploh v zadnjem stavku, ve\u010dinoma pa pregroba, preglasna in preprosto premalo francosko galantna. Orkester bi izvedbo, ki tej impresionisti\u010dni mojstrovini priti\u010de, seveda zmogel, a ponovno je zatajil Elts.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Oran\u017enem abonmaju 6<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":17909,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-17908","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17908","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17908"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17908\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17910,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17908\/revisions\/17910"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17909"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17908"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17908"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17908"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}