![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/john-prine-the-tree-of-forgiveness-600x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
John Prine<\/strong><\/a> trka, kot poje v uvodni pesmi Knockin’ On Your<\/a> Screen<\/a> Door<\/a>. <\/em> Trka z novim avtorskim studijskim albumom, prvim po trinajstih letih. Eden najbolj cenjenih avtorjev sedemdesetih let, leta 1971 ob izidu prvenca oklican za \u00bbnovega Dylana\u00ab kot nekateri drugi njegovi kolegi, denimo Loudon Wainwright III. in Bruce Springsteen, je leta 2005 izdal album Fair & Square<\/em>, nato pa se sicer ogla\u0161al s plo\u0161\u010dami, ki pa so prina\u0161ale bolj malo novih avtorskih pesmi. Izdal je denimo album duetov z mojstrom Macom Wisemanom, pa drugi album duetov s kolegicami po profesiji, koncertno plo\u0161\u010do in en arhivski album. Novi avtorski album je torej bil dolgo pri\u010dakovan, da pa je sploh nastal, so morali protagonista zapreti v hotelsko sobo in ga pripraviti do tega, da je dokon\u010dal ko\u0161\u010dke pesmi, ki naj bi jih baje bilo za deset \u0161katel.<\/p>\n Ko je leta 2015 umrl Al Bunetta, Prineov dolgoletni mened\u017eer in eden stebrov njegove zalo\u017ebe Oh Boy, sta njegovo delo prevzela Prineova soproga Fiona in posinovljenec Jody. Sode\u010d po pestrem dogajanju na socialnih omre\u017ejih opravljata dobro delo; Prineov javni profil je na vrhuncu in stari veteran kljub boleznim, ki jih je pre\u017eivel med letoma 1997 in 2016, pri sedemdesetih \u00bbu\u017eiva, kot \u0161e nikoli\u00ab, kot je nedolgo tega izjavil na Instagramu. Plo\u0161\u010da The Tree Of Forgiveness<\/em> <\/strong>je sad trdega dela celotne ekipe, in \u010deprav so nekateri jeziki \u017ee napletali, da gre br\u017e\u010das za zadnji Prineov album (tudi po zaslugi tema\u010dne naslovnice), je v protagonistu ostalo \u0161e precej volje in \u017eivljenjskega soka za nadaljevanje. Upajmo, da si ne bo spet vzel prevelikega premora med plo\u0161\u010dami, saj sam pravi, da zadnja leta pesmi prihajajo po\u010dasi in da so \u010dasi, ko jih je pisal mimogrede, na poti v studio, mimo.<\/p>\n Kar je zraslo na drevesu opro\u0161\u010danja, je deset pesmi, ki se zvrtijo zelo hitro in poslu\u0161alec si \u017eeli, da bi dodal vsaj \u0161e eno ali dve; svoj\u010das, na za\u010detku devetdesetih let, je znal Prine sicer tudi pretiravati pri \u0161tevilu uvr\u0161\u010denih pesmi (na albumih The Missing Years <\/em>in Lost Dogs And Mixed Blessings<\/em>), njegova lirika pa je skoz leta postala ve\u010dkrat, ne pa praviloma, bolj naravnost umerjena, jedrnata, manj drzna, a prav drznej\u0161e besedne umetnije so postale in ostale njegovi najbolj\u0161i dose\u017eki in tako je tudi tokrat. Prine ni pozabil, kak\u0161en velik prijatelj je beseda in koliko odbitosti si lahko privo\u0161\u010di; njegova prislovi\u010dna odbitost, ki ste jo svoj\u010das spoznavali v pesmih, kot sta Come Back To Us Barbara Lewis Hare Krishna Beauregard <\/em>in Sabu Visits The Twin Cities Alone,<\/em> se na novi plo\u0161\u010di v vsem sijaju odkrije v pesmi Egg & Daughter Nite<\/em><\/a>, Lincoln Nebraska, 1967 (Crazy Bone)<\/em>. Drugod na plo\u0161\u010di je Prine kontemplativen, spogleduje se tako z minevanjem (Summer’s End<\/a><\/em>, God Only Knows<\/em>) kot z blagoslovom ljubezni (Boundless Love<\/em>). Loti se tudi nekaterih aktualnih tem, na svoj na\u010din, seveda (Lonesome Friends Of Science<\/em><\/a>. Album sklene pesem When I Get To Heaven<\/em>, od koder je pri\u0161el tudi naslov albuma, in kjer Prine po svoje povzame, kaj naj bi ga \u010dakalo v nebesih, ko bo prispel tja; ena poglavitnih stvari je cigareta, dolga devet milj, ki jo bo pokadil. (\u00bbKajenje zares pogre\u0161am,\u00ab je povedal nedolgo tega, \u00bbpa se mi zato zdi, da si bom v nebesih lahko to spet privo\u0161\u010dil, ne da bi utrpel posledice! Se mi pa samo zato ne mudi tja!\u00ab) Tisti, ki i\u0161\u010dete Prineove besedne mojstrovine, veste, da vas napadejo izza vogla, ko najmanj pri\u010dakujete, in tako najdete drobce njegovega lingvisti\u010dnega mojstrstva posejane povsod po albumu.<\/p>\n Prine je po zvo\u010dni podobi na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di ostal v zavetju s countryjem obarvanega folka, minimalisti\u010dne, a u\u010dinkovite glasbe, katere osrednji protagonist je njegova akusti\u010dna kitara, vse ostalo pa je svet okrog nje, ki barva posamezna razpolo\u017eenja v pesmih. Njegov glas je \u0161e vedno raskav, kot mora biti, pov\u00e9den, kot se spodobi. Med sodelavci so kantavtorica Brandi Carlile, ki je letos tudi izdala novo plo\u0161\u010do (o njej bomo \u0161e pisali), pa Jason Isbell in Amanda Shires. Pesem God Only Knows <\/em>je (o\u010ditno je od tega minilo \u017ee nekaj \u010dasa) sopodpisal Phil Spector, s katerim je Prine sodeloval \u017ee v pesmi If You Don’t Want My Love <\/em>na albumu Bruised Orange <\/em>leta 1978, med drugimi soavtorji pa so \u0161e Keith Sykes, Dan Auerbach in Roger Cook, vsi stari znanci in sodelavci. In ostale bodo zlasti besede, nekaj klasi\u010dnih prineovskih trenutkov, ki so, po odzivih sode\u010d, \u017ee pred izidom plo\u0161\u010de (iz\u0161la je 13. aprila) pre\u0161li v zgodovino:<\/p>\n \u00bbyou never know how far from home you’re feeling \/ until you’ve watched the shadows cross the ceiling\u00ab (Summer’s End<\/em>),<\/p>\n