{"id":17973,"date":"2018-04-18T00:05:01","date_gmt":"2018-04-17T22:05:01","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17973"},"modified":"2018-04-17T13:54:26","modified_gmt":"2018-04-17T11:54:26","slug":"17973","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17973","title":{"rendered":"Osemdeseta pred \u0161tiridesetimi"},"content":{"rendered":"

Osemdeseta ponovno<\/strong><\/h1>\n

\u017diga Valeti\u010d: 80ta \u2013 desetletje mladih \u2013 zgodba slovenskega pop-rocka v \u010dasu, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta (zalo\u017eba Zenit, 2018)<\/strong><\/h3>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Dejstvo, da je popularna glasba v Sloveniji \u017ee pred \u010dasom zavila v slepo in gluho ulico, je vsekakor pregled in premi\u0161ljevanje, katerega tokrat postavlja na police \u017diga Valeti\u010d s svojo knjigo o popularni glasbi izpred skoraj \u0161tirih desetletij. V \u0161tirih zajetnih poglavjih (plus epilog) nas popelje po svoji in sicer\u0161nji zgodovini glasbenih dogodkov, posameznikov in posameznic, ansamblov, glasbenih prvencev in vsega, kar pa\u010d pop-rock scena prina\u0161a. In odna\u0161a.<\/p>\n

Prvo poglavje se pri\u010dne leta 1980 in ima naslov ‘(Skoraj) v koraku z zahodom’. Pomenljivo ugotavljanje nas postavi v premisleke, kaj je bilo tedaj tisto, kar je bilo ‘in’, kako smo to do\u017eivljali, sprejemali in razumeli. Vsekakor se je potrebno ob tem spomniti, da je ta-istega leta, 4. maja 1980, umrl tedanji predsednik SFRJ \u2013 Josip Broz Tito. In vse se je spremenilo. Kakor Valeti\u010d dobro ugotavlja, glasba mnogokrat ne more brez politike. Je del dru\u017ebenega sistema, vpletena v \u010das in prostor v katerem nastaja, kar pa je vsekakor tudi politika. Prav zaradi tega lahko sedaj opazujemo (ne le v Sloveniji, temve\u010d po vsem svetu) velika glasbena gibanja, usmerjena proti rasizmu, proti Trumpu, proti Putinu, proti vsem mogo\u010dim politi\u010dnim zablodam, populizmu in revan\u0161izmu. Torej \u2013 duh glasbenega uporni\u0161tva in odgovarjanja na politi\u010dne norosti \u0161e vedno obstaja. Obra\u010dunavanje mladih glasbenih skupin je odziv na vse, kar je tedanji \u010das prina\u0161al. \u010ce je to delni korak z zahodom, je vsekakor tudi prav. Tedaj je vsaj bil. Danes ga ni ve\u010d.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Drugo poglavje govori o letih 1981-1983 in Valeti\u010d ugotavlja, da je bil punk tisti, ki je stopil v prvi plan, na rampo dogajanja, v soj \u017earometov in odrov. Pri\u010delo se je tudi ‘gledanje’ glasbe, kar je v video-produkciji glasbenih spotov pomenilo velik korak. Poglavje zato nosi naslov ‘Novi val in naval popa’, ob tem pa ne pozabi na vlogo medijev, ki so v tistem \u010dasu \u0161e imeli mo\u017enost jasnega pogleda. Ker danes temu ni ve\u010d tako in je medijski prostor pa\u010d samo odlagali\u0161\u010de politi\u010dnih in \u0161portnih zabav, se tudi glasba vse te\u017eje poka\u017ee v pravi lu\u010di. Tedanja osemdeseta so bila v tej smeri pa\u010d bistveno bolj predrzna, saj jih ni krojih kapitalisti\u010dni utrip populizma in bebavih klero-fa\u0161isti\u010dnih parol du\u0161ebri\u017enikov, ki ho\u010dejo (v imenu dobrega) pre\u0161latati vsakega otroka, pokrasti vse gozdove in nepremi\u010dnine, ob tem pa se obna\u0161ati, kakor da so lo\u010deni od dr\u017eave Slovenije. Ko to primerjamo s tedanjim \u010dasom zlahka uvidimo, kaj bi bilo potrebno postoriti. Ampak mladina je danes vse preve\u010d zaposlena s svojimi pametnimi telefoni in zato ni razloga, da bi uporabljala svojo pamet. Moralo smo zahodu itak prodali za nekaj centov, glasbo pa nategnili na harmoniko, na punce v kratkih krilcih, \u0161nops in krajnsko klobaso. Slovenija je glede tega postala jodl-land in podru\u017enica Oktoberfest kulture ter zabavlja\u0161tva va\u0161ke pivske veselice. Nova dolina \u0160entflorjanska, jasno.<\/p>\n

Tretje poglavje ima naslov ‘Politika plesa’ in obravnava obdobje 1984-1987. \u017de sam za\u010detek tega je ozna\u010den z ‘orwellskim’ pogledom na bodo\u010dnost, ki se danes ka\u017ee kot vse bolj realna. Osebno mi je pri srcu misel, da je bil Orwell v svojem romanu z naslovom ‘1984’ pravzaprav zelo optimisti\u010den. Predvidel je mehanizme, ki bodo vladali, toda bil je bistveno premalo pesimisti\u010den glede stanja, ki zaradi tega nastane in v katerem smo sedaj. Valeti\u010d opozarja na pop-punk naveze, na nihilizem \u010dasa in tihe poglede na glasbo Velike Britanije, Amerike\u00a0 in ostalega ‘krasnega’ novega (glasbenega) sveta. Tudi glasbeni slog, imenovan disko, ima pri tem mnogo besede. Pri\u010denja se \u010das diskotek, plesa, koktajlov in ble\u0161\u010dic. No, po eni strani. Po drugi pa divjost, v katero se zavijajo punk, te\u017eki rock in vse, kar bi bilo polikano in po\u0161lihtano. Skratka: kar ni bilo ugla\u0161eno na disko krogle in po\u0161tirkane punce. Zanimivo je, da je v tem \u010dasu \u017ee presneto visela v zraku tudi ideja o raztrganju Jugoslavije. Jugoslovanska glasbena scena je bila samo po eni strani polna vzajemnosti in entuziazma, po drugi strani pa so se \u017ee sli\u0161ali temni toni marginalnih skupin in ljudi, ki so opozarjali na prihajajo\u010de \u010dase vojne. Tudi to je bilo o\u010ditno potrebno.<\/p>\n

\u010cetrto poglavje ima naslov ‘Alternativni konec’, obravnava pa popularno glasbo po letu 1988. Alternativna glasbena scena je bila tedaj vse bolj prisotna, lepote in zasanjanosti razli\u010dnih glasbenih \u017eametnih \u0161ablon so se krepko umikale glasnim komadom, ob tem pa se je morda kantavtorstvo izrazilo \u0161e najbolj intimisti\u010dno in \u010disto. Valeti\u010d tudi ugotavlja, da je prav estetika hrupa stopila v ospredje, lahko pa se vpra\u0161amo, zakaj je bilo temu tako. \u010ce je desetletje na samem za\u010detku zaznamovala smrt predsednika Tita, potem ga zaklju\u010duje nedvomno pri\u010dakovan razpad Jugoslavije. Toda Jugoslavija je, kakor lahko danes vidimo, razpadla gospodarsko in politi\u010dno, nikakor pa ne glasbeno. Popularna glasba, rock in vse mogo\u010de zvrsti in podzvrsti dokazujejo, da so niti med enimi in drugimi tako globoko in trdno prepletene, da ne moremo postaviti ostrih mej. Res je, da gre za jezikovne razlike, toda \u2013 jezik pripovedi v sami glasbi ni vse. Je le del izra\u017eanja. Tako lahko tudi razumemo te\u017enje, da se dana\u0161nji popularni glasbeniki in glasbenice radi izra\u017eajo v angle\u0161\u010dini. To je postal jezik popularnosti in glasbenega sveta. Kot neko\u010d italijan\u0161\u010dina v operah. A se je tudi to spremenilo.<\/p>\n

Zadnje poglavje, skoraj premi\u0161ljevanje, ima naslov ‘Epilog’. Niti ne gre toliko za poglavje, kakor pa za zaklju\u010den vozel preko desetletje, ki je mnogo dalo, pa tudi mnogo vzelo. Pozitivizem, ki je nenehno prisoten v Valeti\u010devih premi\u0161ljevanjih in sprehodih skozi to glasbeno zgodovino, nas sicer lahko opogumlja in navdihuje \u2013 a vse do takrat, ko ne pri\u017egemo televizije in ne poslu\u0161amo slovenskih radijskih postaj. Pluralizem mo\u017enosti je dal glasbi krila, tehnologije so ji odprle nova vrata, slovenski ‘sodobni’ glasbeniki in glasbenice pa se vse manj ukvarjajo z glasbo. Ukvarjajo se s produkcijskimi \u0161ablonami, patetiko klini\u010dno \u010distih in pravovernih zvo\u010dnih zapisov ter v\u0161e\u010dnostjo za vsako ceno. Dokler bo temu tako, bodo pa\u010d osemdeseta ostala najbolj zlata leta slovenskega glasbenega dogajanja.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

kako se je mladost sli\u0161ala neko\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":17981,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-17973","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17973","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17973"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17973\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17978,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17973\/revisions\/17978"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17981"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17973"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17973"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17973"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}